Potek snemanja

 

Pri snemanju smo uporabljali mikrofon, ki smo ga priključili na računalnik. S pomočjo programa audacity smo snemali posamezne glasove in besede. Po končanem snemanju smo glasove obdelali s programom Cool Edit. Ta je zvočni zapis prikazal v vidni obliki in sicer kot nihanja (amplitude) oz. v spektru barv (frekvence).

Slika 1 prikazuje amplitudo zvočnega tlaka v odvisnosti od časa, slika 2 pa frekvenco v odvisnosti od časa.

 

Pripomočki pri snemanju

 

Prepoznava besede

Čeprav smo posneli vse glasnike in nekaj besed je bilo problematično ločiti različne zapise, saj so za človeško oko zelo podobno sestavljeni. Ko smo sestavljali zelo preprosto besedo mama sta se posneta beseda in posnetek sestavljen iz posameznih glasov vizualno, z grafom, in tudi slušno razlikovala. Ljudje poznamo veliko različnih načinov izgovarjve in če bi npr. besedo avto hoteli posneti ali sestaviti ne bi bilo tako preprosto, da bi samo A in U dali skupaj(v se sliši kot u) in prehod iz U-ja na T ne bi bil preprost.

 

Za večino samoglasnikov je bilo sestavljanje zelo težko in včasih nismo vedeli, če preprosto ne delamo dovolj natančno ali bi pa morda res morali posneti prehod iz vsakega samoglasnika v vsak soglasnik da bi dobili lepe rezultate. Primer bolj uspešnega sestavljanja glasov je Aleš, beseda je bolj enostavnejša kot npr. Matej v kateri je črka J, ki jo posamezno izgovorimo kot i+polglasnik, pri sestavljanju pa nismo mogli poiskati primernega glasa, ki bi zajel zaželeni zvočni efekt, na koncu smo vzeli del posnetega J-ja in dodali na koncu delček polglasnika in dobili nekaj podobnega želenemu zvoku(in še zdaj je bolj čudno).

 

 

 

Črka M, Črka A