12. astronomsko srečanje
Na rednem srečanju v torek, 6. junija 2006, govorimo o razvojnih fazah zvezd. Več o tem predstavita Barbara in Nina.
Marko Žigart, prof., 28. 5. 2006
Astronomsko opazovanje 
Kdaj?
V soboto, 8. aprila 2006, ob 19.30.
Kje?
"Pri križu" v Slovenski Bistrici.
Za opazovanje se toplo oblečemo.
Vabljeni!
Izpred šole vodi pot po Slomškovi ulici nato gre preko križišča s Partizansko ulico in ob gradu preko potoka Bistrica. Nato vodi pot po Zidanškovi ulici do Kovače vasi in zavijte na levo. Tam je križ.
Marko Žigart, prof., 9. 4. 2006
11. astronomsko srečanje
Na rednem srečanju v torek, 4. aprila 2006, govorimo o osnovnih lastnostih zvezd. Razumevanje življenja zvezd lahko pričnemo z opazovanjem njihovega konca. O tem v največji meri odloča njihova masa. Masivnejše kot so, burneje zaključijo aktivno življenje. Sonce bo končalo svoje življenje kot srednjevelika zvezda. Več o tem predstavita Barbara in Nina na enem izmed srečanj.
Marko Žigart, prof., 1. 4. 2006
Delni Sončev mrk v sredo, 29. marca 2006
V naši relativni bližini je bil po nekaj letih ponovno viden popolni Sončev mrk. Dogajanje se je začelo na severovzhodni obali Brazilije, kjer se je Lunina senca ob Sončevem vzidu prvič dotaknila Zemlje. Nato je senca potovala preko Atlantika, nadaljevala pot preko Afrike, v zahodnem Egiptu vstopila v Sredozemlje in nadaljevala pot preko Turčije do Mongolije, kjer je senca zapustila Zemljo ob Sončevem zaidu. Najdalje je mrk trajal na meji med Čadom in Libijo, in sicer 4 minute in 7 sekund.
Potovanje Lunine sence čez Zemljino površino. Foto:NASA
Pri nas je bil le delni Sončev mrk, kar je v primerjavi s popolnim rahlo dolgočasno. Luna je v Ljubljani začela zakrivati Sonce ob 11. uri in 38,3 minute. Največja stopnja mrka je nastopila ob 12. uri in 44,0 minute. Mrk se je končal ob 13. uri in 50,5 minute. Ob največji stopnji je bilo zakritega 55 % Sončevega premera.
OPOZORILO: Opazovanje Sonca brez pravilnih pripomočkov nam lahko za vedno poškoduje oči. Pogled proti Soncu skozi nezaščiten daljnogled oz. teleskop pa nam skoraj zagotovo povzroči trajno slepoto. Opazovati smemo le s posebnimi očali ali filtri za opazovanje Sonca. Tudi gledanje skozi varilsko steklo je lahko škodljivo, če je številka stekla prenizka. Zato: Pamet v roke!
Marko Žigart, prof., 26. 3. 2006
Sonda MRO
Sonda Reconnaissance Orbiter je 10. marca 2006 pričela uspešno utirjanje v orbito okrog Marsa.
Spremljamo lahko že prve posnetke, ki kažejo na osupljivo ostrino.
Visokoresolucijski posnetek površja Marsa, narejen z višine 2.489 km (24. marec 2006). Foto: NASA/JPL-Caltech.
Ločjivost je tolikšna, da predstavlja ena slikovna točka približno 2,5 m. Jeseni 2006, ko bo sonda pričela s svojim programom fotografiranja na mnogo nižji orbiti (300 km nad površjem), bo na slikah možno ločiti predmete velikosti okrog 30 cm.
Marko Žigart, prof., 26. 3. 2006
Najstarejša eksplozija v vesolju
Astronomi so zasledili najbolj oddaljeno eksplozijo v vesolju - s tem tudi najstarejšo. Eksplozijo so zasledili v spektru gama žarkov in jo poimenovali GRB 050904, ker so jo zasledili lanskega septembra. Mislijo, da se je zgodila pred približno 12,8 milijardami let, ko je bila starost vesolja le 7% današnje starosti. Izbruh bo najverjetneje pomagal pri ugotavljanju dinamike zgodnjega vesolja.
Marko Žigart, prof., 11. 3. 2006
10. astronomsko srečanje
Na astronomskem srečanju, ki je bilo v torek, 7. marca 2006, nam je pomembne lastnosti teleskopa predstavil Tine Gujt. Govorili smo o tistih značilnostih, ki so pri opazovanju s teleskopom najpomembnejše.
Določili smo še natančne geografske koordinate našega opazovališča.
Marko Žigart, prof., 7. 3. 2006
Komet Pojmanski
Občasno se zgodi, da v bližino Sonca prileti takšen komet, ki je dovolj velik in dovolj blizu, da ga lahko vidimo tudi z Zemlje. Komet Pojmanski, ki se bo Zemlji najbolj približal 5. marca, je sicer svetlobno šibek, tako da ga lahko s prostimi očmi vidimo le ob idealnih pogojih. Z binokularjem pa bomo najverjetneje zasledili. Komet vzhaja zgodaj zjutraj z Venero in se počasi premika v višje lege. Predvideva se, da ga bo mogoče s prepostejšimi optičnimi pripomočki opazovati do srede marca, ko bo postajal vedno šibkejši.
Prvič so komet zasledili 2. januarja 2006. Odkritelj je Grzegorz Pojmanski z astronomskega observatorija Varšavske univerze. V uradnem katalogu je dobil ime C/2006 A1.
Lega kometa Pojmanski 5. marca 2006.
Marko Žigart, prof., 28. 2. 2006
Obisk Marsa
Marsu se približuje sonda Reconnaissance Orbiter, ki bo prispela v njegovo orbito 10. marca 2006. Dogodke z utirjanjem sonde, ki bo med obiskom Marsa pridobila več podatkov, kot so jih v celotni zgodovini proučevanja Marsa zbrale vse dosedanje odprave skupaj, lahko spremljate na multimedijsko podprti strani Nase: Reconnaissance Orbiter.
Marko Žigart, prof., 28. 2. 2006
9. astronomsko srečanje: Astronomsko opazovanje
Ker z vremenom ne kaže dobro, smo se na današnjem rednem srečanju dogovorili, da opazovanje prestavimo za teden dni. V torek nam bo pomembne lastnosti šolskega teleskopa predstavil Tine Gujt.
Na današnjem srečanju sta na zanimiv način predstavila svojo seminarsko nalogo o galaksijah Darko Gavrič in Boštjan Pristovnik. Njun izdelek bo kmalu tudi dostopen na naših internetnih straneh.
Na spodnjih slikah lahko še naprej opazujete del južnega neba z Orionom in njegovo okolico.
.jpg)
Orion z okolico.
.jpg)
Plejade.
.jpg)
Saturn.
Torek, 28. 2. 2006
Odkrit nov tip zvezd
Astronomi observatorija Jodrell Bank Univerze v Manchestru so nedavno odkrili nov tip nevtronske zvezde. Zvezda oddaja radijske valove, ki trajajo od 2 do 30 milisekund, temu pa sledi obdobje mrka, ki lahko traja od nekaj minut do nekaj ur. Klasične nevtronske zvezde (pulzarji) oddajajo bliske radijskih valov v enakomernih presledkih, tako kot oddaja svetlobne bliske svetilnik. Pojav enakomernega bliskanja pri pulzarjih razlagamo s hitrim vrtenjem nevtronske zvezde, ki pošilja signale v točno določeni smeri. Kako pa bodo pojasnili delovanje novega tipa zvezd, pa bomo videli v prihodnje.
Novoodkrite zvezde tega tipa so poimenovali zvezde RRAT (angl. rotating radio transients). (Na sliki je prikazan model nevtronske zvezde.)
Marko Žigart, prof., 19. februar 2006
8. astronomsko srečanje
Kratka predstavitev programov za opazovanje zvezdnega neba. Napotki za prvo nočno opazovanje ...
Poglejte nove povezave na desni; še posebej brezplačne programe za opazovanje oz. simuliranje nočnega neba. Tine predlaga program Stellarium, ki je narejen zelo atraktivno. Poskusite.
Torek, 14. 2. 2006, ob 13.15
7. astronomsko srečanje
To srečanje bomo v celoti namenili spoznavanju novega šolskega teleskopa Celestron NexStar 8i. Teleskop ima altazimutalno postavitev z elektronskim sledenjem, premer zrcala 8 palcev (203 mm), goriščno razdaljo 2032 mm, 25 mm okular (80-kratna povečava) ...
Govorili bomo o lastnostih zbiralnih leč, določevanju povečave, pogledali bomo t. i. Schmidt-Cassegrainov sistem zrcal ...
Torek, 31. 1. 2006, ob 13.15
6. astronomsko srečanje
• kratka zgodovina astronomije 2 (Kopernik, Galileo, Kepler, Newton ...),
• osnove o optiki 2 (zbiralna leča, zbiralno zrcalo).
Torek, 17. 1. 2006, ob 13.15
Lovilec kometov - Stardust
Nasina sonda Stardust bo spektakularno pristala v nedeljo, 15. januarja 2006. Ob vstopu v Zemljino atmosfero bo imela hitrost 46 440 km/h, kar je trenutno največja hitrost plovila, ki ga je izdelala človeška roka. Sonda bo odprl padalo na višini 32 kilometrov nad površjem države Utah v ZDA, kjer bo pristala na področju suhega slanega jezera.
Sonda Stardust bo prinesla na Zemljo vzorce prahu, ki jih je zbirala ob bližnjem srečanju jedra kometa Wild 2, ko se mu je 2. januarja 2004 približala na samo 241 kilometrov.
Sondo so izstrelili že 7. februarja leta 1999. Dodaten namem odprave je bil tudi zbrati droben prah, ki prihaja v naše Osončje iz različnih področij Galaksije. Znanstveniki verjamejo, da bo mogoče s pomočjo teh dragocenih vzorcev snovi odgovoriti na temeljna vprašanja o samih kometih in izvoru Osončja. Dodatne informacije dobite na http://www.nasa.gov/stardust.
Marko Žigart, prof., 13. januar 2006
5. astronomsko srečanje
• kratka zgodovina astronomije (velikost Zemlje,
razdalje v Osončju, velikost Lune in Sonca),
• osnove o optiki (zbiralna leča, zbiralno zrcalo).
Torek, 10. 1. 2006, ob 13.15
Meteroski roj Kvadrantidov
Po Geminidih, ki jih je zakrivalo oblačno vreme po vsej Sloveniji, se nam približuje naslednji meteroski roj, ki je po aktivnosti primerljiv s poletnimi Perzeidi in Geminidi v decembru. Kvadrantide lahko opazujemo samo opazovalci severne poloble. Ime so dobili po ozvezdju Quadrans Muralis (naprava za merjenje zvezdnih pozicij), ki od 1922. leta ne obstaja več, ime meteorksega roja pa se je ohranilo. Prvič so Kvadrantide opazovali leta 1835.
Meteroski roj je aktiven od 1. do 5. januarja in je najmočnejši roj v prvi polovici leta z ZHR med 100 in 150 meteroji na uro. Maksimum v letu 2006 doseže 3. januarja okoli 18.00 UT (ob 19.00 po lokalnem času). Pogoji bodo ugodni (če ne bo ponovno oblačno), saj Luna zaide že pred deveto uro zvečer. Najprimernejša smer gledanja je med severom in vzhodom. V noči s torka na sredo (3./4. januar) se nam tako obeta čudovit pojav.
Marko Žigart, prof., 28. december 2005
Zemlja v periheliju
Ker Zemlja kroži okrog Sonca po rahlo sploščenem tiru, ki mu v matematiki pravimo elipsa, je enkrat bliže, drugič dalje od Sonca. 4. januarja 2006 bo Zemlja na tej tirnici najbliže Soncu v celem letu. Tej točki pravimo perihelij. Ker se tirnica le rahlo razlikuje od krožnice, bo Zemlja v juliju, ko je najbolj oddaljena od Sonca (afelij), le za 3 % dlje kot v periheliju.
Marko Žigart, prof., 28. december 2005
4. astronomsko srečanje
• pogovor o Geminidih, ki imajo največjo aktivnost v noči s 13. na 14. december, ZHR = 120 (na sliki je prikazan meteor Geminidov leta 2004, kjer se lepo vidi premik zvezd zaradi daljše ekspozicije). Več o meterojih preberete na forumu astronomskega društva Orion;
• osnove astronomskih opazovanj (III. del) (rektascenzija, deklinacija, precesija Zemlje),
• kratka zgodovina astronomije (I. del) (Eratosten, Aristarh).
Torek, 13. 12. 2005, ob 13.15
3. astronomsko srečanje
• kratka predstavitev opazovanja meteorskih rojev, predvsem Geminidov v decembru (Jaka Dobaj),
• osnove astronomskih opazovanj (II. del) (zvezdne karte, nebesni koordinatni sistem, objekti na kartah).
Torek, 6. 12. 2005, ob 13.15
2. astronomsko srečanje
• razdelitev seminarskih nalog,
• osnove astronomskih opazovanj (I. del) (zvezdne karte, nebesni koordinatni sistem, objekti na kartah).
Torek, 29. 11. 2005, ob 13.15
1. astronomsko srečanje
• predstavitev dela (seminarske naloge, projekt SkyWatch),
• domače delo: opazovanje telekomunikacijskih satelitov Iridium (Heavens Above), spletna stran.
Ponedeljek, 21. 11. 2005, ob 13.15