Sodoma in Gomora

Sodoma in Gomora sta dve od biblijskih mest, ki so bila zaradi svoje pokvarjenosti kaznovana z žveplenim dežjem. Zgodba sega v čas očaka Abrahama. (Preberite si jo v desnem okvirju - osnovni opis!)

Ali obstajajo ostanki teh mest?

Slika: Današnji napis - gora Sodoma

Obstaja več domnev in hipotez o tem, kje naj bi se nahajala ta mesta. Najpogostejša je tista, da bi naj ta mesta nekoč bila ob (tedanji) južni obali Mrtvega morja, ki naj bi jih morje zalilo in naj bi zdaj bila pod vodo. Najdbe Ronalda Wyatta , kažejo povsem drugačno situacijo. Lokacije, kjer je našel ostanke mest povsem ustrezajo opisom iz Biblije, pa tudi drugi materialni dokazi (zgradba mest, ostanki žvepla,...) govorijo v prid njegovi hipotezi.

Kje bi naj bila "mesta ravnine"?

Za izhodišče naj služijo navedbe v 1Mz 10,19, 1Sam 13, 16 - 18 ter 1Mz 13, 2 - 12 iz katerih lahko izvemo oz. sklepamo naslednje: mesta te ravnine so bila razporejena na večjem področju (ne strnjeno), iz okolice kraja Betela, oz. iz pripadajočih hribov je možno videti samo severni del te ravnine (odpade hipoteza o strnjenih mestih na jugu Mrtvega morja) Zeboim je še severneje od severnega konca Mrtvega morja

Najdeno...

V najdenih ostankih mest (5), je mogoče prepoznati oblike zgradb, ulice, poteze obzidja, ostanke sfing(e) pred vhodom v mesto. Mesta so svetlejše

Slika: ostanki nekdanjih zgradb, zdaj v prahu

(belkaste) barve kot puščavska okolica, ostanke zidov pa lahko z lahkoto (v roki) zdrobimo v prah. Takšne lastnosti naj bi bile posledica kratkotrajnega delovanje viske temperature.

Slika: Kamen se zlahka zdobi v prah. Navidez trdne zgradbe so v resnici zelo krhke.

Slika: primerek kroglice žvepla, vtaljene vkamen.

V mestih in bližnji okolici so našli obilo žveplenih kroglic: deloma kot proste kroglice, deloma zapečene (inkapsulirane) v kamnu, ki se je zaradi temperature gorečega žvepla vdal. Kroglice, ki so gorele, so pri ohlajanju na površini kristalizirale. Glej slike.

Kroglice so našli v vseh 5 mestih, laboratorijski testi (povzemam) so namerili izjemno čistost žvepla - čez 95%, kar je posebnost v naravi (običajno: 30-40%). Podobne pojavne oblike žvepla drugod na svetu ne poznajao, niti npr. v vulkansko aktivnih predelih.

Sliki: Primerek kroglice žvepla in (desno) obilje žveplenih kroglic

Običajno žveplo je v kristalni obliki, to žveplo pa je v obliki kroglic, bele barve, kot kompakten prah. To žveplo gori pri 5000-6000 stopinjah po Fahrenheitu (okoli 3000 stopinj Celzija?!). (Testirali so ga v laboratoriju Galbraith Laboratories, Knoxville, Tennessee, ZDA. Tu pravijo da ne morejo opraviti "testa BTU", ker bi poškodoval testno komoro iz nerjavečega jekla.) Najdene kroglice so obdane s staljenim žveplenim oklepom, torej so nekoč gorele.

Slika: Žveplena kapsula v kamnu