In kaj o tem piše v Bibliji...

Sodoma in Gomora - drugi navedki

. . . Pomoč: o označevanju biblijskih navedkov...
. . . Osnovni opis o uničenju Sodome in Gomore

1 Mz 10,19:
In bila je meja Kanaancev od Sidona v smeri proti Gerarju do Gaze, v smeri proti Sodomi in Gomori, Adami in Zeboimu do Leše.

1 Sam 13,16-18:
In Savel in Jonatan, sin njegov, in ljudstvo, ki je bilo pri njiju, ostanejo v Gebi Benjaminovi; Filistejci pa so taborili v Mikmasu. In iz tabora Filistejcev pridejo tri krdela, da bi plenili deželo; prvo krdelo se obrne na pot, ki drži v Ofro, proti Sualski pokrajini; drugo krdelo pa krene na pot v Bet-horon, in tretje krene na pot proti meji, ki se vzdiguje nad Zeboimsko dolino proti puščavi.

1 Mz 13,10-13:
In Lot povzdigne oči in vidi vso ravan Jordanovo, da jo je povsod namakala voda, preden je Gospod pokončal Sodomo in Gomoro, kakor vrt Gospodov, kakor deželo Egiptovsko, do tja, kjer se pride v Zoar. In izvoli si Lot vso ravan Jordanovo; in napoti se Lot proti jutru, in ločita se drug od drugega. Abram je bival v pokrajini Kanaanski, Lot pa je bival v mestih one ravnine in pomikal prav do Sodome šatore svoje. Sodomljani pa so bili hudobni in veliki grešniki pred Gospodom.

Ozadje dogodka
1Mz 18,17-33 :
Reče pa Gospod: Ali bi naj skrival pred Abrahamom, kar nameravam storiti? Kajti Abraham bode gotovo naroda velikega in mogočnega oče, in vsi narodi zemlje bodo blagoslovljeni v njem. Zakaj spoznal sem ga s tem namenom, da bo zapovedal otrokom svojim in rodbini svoji za seboj, naj se drže pota Gospodovega in strežejo pravičnosti in pravu, da bi izpolnil Gospod Abrahamu, kar mu je obljubil. Reče torej Gospod: Vpitje iz Sodome in Gomore je res veliko in njih greh res silno težak; zdaj pa pojdem doli in videl bom, ali so docela tako delali, kakor se glasi njih vpitje, ki je prišlo do mene; Če pa ne, bom spoznal. In tedaj sta se obrnila onadva in šla proti Sodomi; Abraham pa je stal še pred Gospodom. In pristopi Abraham in reče: Boš li tudi pravičnega pokončal s krivičnim? Je morda petdeset pravičnih v onem mestu, ali boš vendar pokončal in ne prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? Ne bodi tega, da bi kaj takega storil ter v smrt dal pravičnega s krivičnim, da se godi enako pravičnemu kakor krivičnemu. Ne tako! Ali bi vse zemlje Sodnik ne delal po pravici? In reče Gospod: Ako najdem v Sodomi, sredi mesta, petdeset pravičnih, prizanesem vsemu kraju zaradi njih. Abraham pa odgovori ter reče: Glej, prosim, drznil sem se govoriti h Gospodu, jaz, ki sem prah in pepel: morda jih bo onim petdesetim pravičnim manjkalo pet, boš li zaradi teh peterih pokončal vse mesto? In reče: Ne pokončam, ako jih tam najdem petinštirideset. In zopet ga ogovori in reče: Morda se jih tam najde štirideset. In veli: Ne storim tega zaradi teh štiridesetih. In reče: Ne srdi se, prosim, Gospod, in še bom govoril: Morda se jih najde ondi trideset. In veli: Ne storim tega, ako jih najdem ondi trideset. In reče: Glej, prosim, drznil sem se govoriti h Gospodu: Morda se jih najde ondi dvajset. In reče: Ne pogubim zaradi tistih dvajsetih. In reče: Ne srdi se, prosim, Gospod, in bom samo še enkrat govoril: Morebiti se jih najde ondi deset. In veli: Ne pokončam zaradi tistih desetih. In odide Gospod, ko je nehal govoriti z Abrahamom. Abraham pa se vrne v svoj kraj.

Osnovni opis o uničenju teh mest
1 Mz19,1-29:
In ona dva angela sta prišla v Sodomo zvečer, in Lot je sedel pri vratih sodomskih. Ko ju zagleda Lot, vstane in jima gre naproti ter se prikloni ponižno do tal, in reče: Glejta, gospoda moja, ustavita se, prosim, v hiši hlapca svojega, ter prenočita in umijta si noge. In zjutraj bosta vstala in šla svojim potem. Ona pa rečeta: Ne, ampak na ulicah bova prenočila. Ali ker ju je zelo silil, se ustavita pri njem ter vstopita v hišo njegovo. In napravi jima večerjo ter speče opresnikov, in jedla sta. Še nista bila legla, ko obsujejo moški iz mesta, moški sodomski, ono hišo, dečki in starci, vse ljudstvo iz vsega obmestja. In klicali so Lota, govoreč mu: Kje sta tista moža, ki sta prišla k tebi nocoj? Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo. Lot pa izide k njim pred vrata in zapre duri za seboj in reče: Ne, prosim, bratje, ne delajte zlega! Glejte, imam dve hčeri, ki nista še spoznali moža; dejte, da ju pripeljem k vam in storite jima, kakor se vam poljubi. Samo tema možema ne storite nić žalega, ko sta prišla v senco strehe moje. Tedaj mu reko: Odstopi! In govore: Ta sam je prišel uživat gostoljubje; pa se neprestano dela sodnika! Zdaj pa storimo več hudega tebi nego njima. In pritiskali so silno v moža, v Lota, in pristopijo, da bi ulomili vrata. Ona moža pa iztegneta roke svoje in potegneta Lota k sebi v hišo in zapreta vrata. A tiste može, ki so bili pri hišnih vratih, udarita s slepoto, od najmanjšega do največjega, tako da so onemogli in niso našli vrat. Tedaj rečeta ona moža Lotu: Koga imaš še tu? zeta ali sine svoje ali hčere svoje, ali kogarkoli imaš v tem mestu, glej, da gredo iz tega kraja. Kajti pokončala bova ta kraj, zato ker je veliko njih vpitje pred obličjem Gospodovim, in poslal naju je Gospod ga pogubit. Izide torej Lot ter ogovori zeta svoja, ki sta mislila v kratkem vzeti hčeri njegovi, ter reče: Vstanita, pojdita iz tega kraja, kajti Gospod pokonča mesto. Ali zetoma njegovima se je zdelo, kakor da se norčuje. Ko je pa vzhajala zarja, sta priganjala angela Lota, govoreč: Vstani, vzemi ženo svojo in dve hčeri svoji, ki sta pri tebi, da ne pogineš v kazni tega mesta. On pa se je obotavljal. Zato zgrabita ona moža roko njegovo in žene njegove roko in roke dveh hčer njegovih, ker mu je Gospod milostno prizanesel, in ga izpeljeta in ga postavita zunaj mesta. In zgodi se, ko sta jih izpeljala ven, da mu veli: Reši se zaradi duše svoje, ne oziraj se za seboj in ne ustavi se na vsej tej ravnini; otmi se na ono goro, da ne pogineš. Lot pa jima odgovori: Ah, ne tako, Gospod! Glej, prosim, hlapec tvoj je našel milost v tvojih očeh in poveličal si milost svojo, ki si mi jo izkazal, ohranivši mi življenje; jaz pa se ne morem oteti na ono goro, da me ne dohiti zlo in ne umrem: Glej, prosim, to mesto! Blizu je, lahko tja zbežim, in prav majhno je: tja naj se, prosim, otmem (ni li prav majhno?), da živi duša moja. In mu veli: Glej, ozrl sem se milostno nate tudi v tej stvari, da ne razdenem mesta, za katero si govoril. Hiti, otmi se tja, zakaj ničesar ne morem storiti, dokler ne dojdeš tja. Zato se imenuje mesto to Zoar.
Solnce je vzhajalo nad zemljo, ko je Lot prihajal v Zoar. In Gospod je dežil nad Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj od Gospoda z neba; in pokončal je ta mesta in vso ravnino in vse prebivalce tistih mest in kar je raslo na zemlji. In žena njegova, gredoča za njim, se je ozrla nazaj, in postala je solnat steber. Zjutraj zgodaj pa vstane Abraham in odide v oni kraj, kjer je prej stal pred Gospodom. in pogleda proti Sodomi in Gomori in proti vsej zemlji one ravnine, in videl je, in glej: dim se je vzdigal od zemlje kakor dim apnenice. Zgodilo se je torej, ko je Bog pokončaval mesta one ravnine, da se je Bog spomnil Abrahama in odpeljal Lota iz propasti, ko je podiral mesta, v katerih je bival Lot.

Iz 13,19:
In Babilon (...) bo podoben Sodomi in Gomori, ki ju je Bog razdejal.

Žal 4,6:
In hujša je krivda ljudstva mojega hčere nego krivda Sodome, ki je bila podrta nagloma, roke se niso utrudile z njo.

Ezek 16,49 - 50:
Glej, to je bila pregreha sestre tvoje Sodome: v prevzetnosti v vsem obilju in brezskrbnem pokoju je živela s hčerami svojimi, roke pa ubogim in potrebnim ni pokrepčala; a prevzetovale so in počenjale gnusobe pred mojimi očmi. Zato sem jih odpravil, ko sem to videl.

Nova zaveza

Mt 10,15:
...lažje bo sodomski in gomorski zemlji v dan sodbe nego tistemu mestu.

Mt 11, 23:
"...ko bi se bili v Sodomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi ( namreč v Kafarnaumu, op. moja), bi (Sodoma) stala še današnjega dne."

Lk 17, 27 - 29:
"...kakor je bilo v dnevih Lotovih: jedli so, pili so, kupovali so ,, prodajali so, sadili so, zidali so; ali tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, je ogenj in žveplo dežilo z neba in je vse pogubilo."

2 Pet 2, 6:
...in mesti Sodomo in Gomoro je obsodil v razpad in ju upepelil, s čimer ju je za zgled postavil tistim, ki bodo brezbožno živeli...