In
kaj o tem piše v Bibliji...
Sodoma in Gomora - drugi navedki
. . . Pomoč: o označevanju
biblijskih navedkov...
. . . Osnovni opis o uničenju Sodome
in Gomore
1 Mz 10,19:
In bila je meja Kanaancev od Sidona
v smeri proti Gerarju do Gaze, v smeri proti Sodomi in Gomori, Adami
in Zeboimu do Leše.
1 Sam 13,16-18:
In Savel in Jonatan, sin njegov, in ljudstvo, ki je bilo pri njiju, ostanejo
v Gebi Benjaminovi; Filistejci pa so taborili v Mikmasu. In iz tabora Filistejcev
pridejo tri krdela, da bi plenili deelo; prvo krdelo se obrne na pot,
ki dri v Ofro, proti Sualski pokrajini; drugo krdelo pa krene na pot v
Bet-horon, in tretje krene na pot proti meji, ki se vzdiguje nad Zeboimsko
dolino proti pučavi.
1 Mz 13,10-13:
In Lot povzdigne oči in vidi vso ravan Jordanovo, da jo je povsod namakala
voda, preden je Gospod pokončal Sodomo in Gomoro, kakor vrt Gospodov,
kakor deželo Egiptovsko, do tja, kjer se pride v Zoar. In izvoli si Lot vso
ravan Jordanovo; in napoti se Lot proti jutru, in ločita se drug od drugega.
Abram je bival v pokrajini Kanaanski, Lot pa je bival v mestih one ravnine in
pomikal prav do Sodome šatore svoje. Sodomljani pa so bili hudobni in veliki
grešniki pred Gospodom.
Ozadje dogodka
1Mz 18,17-33 :
Reče pa Gospod: Ali bi naj skrival pred Abrahamom, kar nameravam storiti?
Kajti Abraham bode gotovo naroda velikega in mogočnega oče, in vsi narodi zemlje
bodo blagoslovljeni v njem. Zakaj spoznal sem ga s tem namenom, da bo zapovedal
otrokom svojim in rodbini svoji za seboj, naj se drže pota Gospodovega in strežejo
pravičnosti in pravu, da bi izpolnil Gospod Abrahamu, kar mu je obljubil. Reče
torej Gospod: Vpitje iz Sodome in Gomore je res veliko in njih greh res silno
težak; zdaj pa pojdem doli in videl bom, ali so docela tako delali, kakor se
glasi njih vpitje, ki je prišlo do mene; Če pa ne, bom spoznal. In tedaj sta
se obrnila onadva in šla proti Sodomi; Abraham pa je stal še pred Gospodom.
In pristopi Abraham in reče: Boš li tudi pravičnega pokončal s krivičnim? Je
morda petdeset pravičnih v onem mestu, ali boš vendar pokončal in ne prizanesel
kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? Ne bodi tega, da bi kaj takega
storil ter v smrt dal pravičnega s krivičnim, da se godi enako pravičnemu kakor
krivičnemu. Ne tako! Ali bi vse zemlje Sodnik ne delal po pravici? In reče Gospod:
Ako najdem v Sodomi, sredi mesta, petdeset pravičnih, prizanesem vsemu kraju
zaradi njih. Abraham pa odgovori ter reče: Glej, prosim, drznil sem se govoriti
h Gospodu, jaz, ki sem prah in pepel: morda jih bo onim petdesetim pravičnim
manjkalo pet, boš li zaradi teh peterih pokončal vse mesto? In reče: Ne pokončam,
ako jih tam najdem petinštirideset. In zopet ga ogovori in reče: Morda se jih
tam najde štirideset. In veli: Ne storim tega zaradi teh štiridesetih. In reče:
Ne srdi se, prosim, Gospod, in še bom govoril: Morda se jih najde ondi trideset.
In veli: Ne storim tega, ako jih najdem ondi trideset. In reče: Glej, prosim,
drznil sem se govoriti h Gospodu: Morda se jih najde ondi dvajset. In reče:
Ne pogubim zaradi tistih dvajsetih. In reče: Ne srdi se, prosim, Gospod, in
bom samo še enkrat govoril: Morebiti se jih najde ondi deset. In veli: Ne pokončam
zaradi tistih desetih. In odide Gospod, ko je nehal govoriti z Abrahamom. Abraham
pa se vrne v svoj kraj.
Osnovni opis o uničenju
teh mest
1 Mz19,1-29:
In ona dva angela sta prišla v Sodomo zvečer, in Lot je sedel pri vratih
sodomskih. Ko ju zagleda Lot, vstane in jima gre naproti ter se prikloni ponižno
do tal, in reče: Glejta, gospoda moja, ustavita se, prosim, v hiši hlapca svojega,
ter prenočita in umijta si noge. In zjutraj bosta vstala in šla svojim potem.
Ona pa rečeta: Ne, ampak na ulicah bova prenočila. Ali ker ju je zelo silil,
se ustavita pri njem ter vstopita v hišo njegovo. In napravi jima večerjo ter
speče opresnikov, in jedla sta. Še nista bila legla, ko obsujejo moški iz mesta,
moški sodomski, ono hišo, dečki in starci, vse ljudstvo iz vsega obmestja. In
klicali so Lota, govoreč mu: Kje sta tista moža, ki sta prišla k tebi nocoj?
Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo. Lot pa izide k njim pred vrata in zapre
duri za seboj in reče: Ne, prosim, bratje, ne delajte zlega! Glejte, imam dve
hčeri, ki nista še spoznali moža; dejte, da ju pripeljem k vam in storite jima,
kakor se vam poljubi. Samo tema možema ne storite nić žalega, ko sta prišla
v senco strehe moje. Tedaj mu reko: Odstopi! In govore: Ta sam je prišel uživat
gostoljubje; pa se neprestano dela sodnika! Zdaj pa storimo več hudega tebi
nego njima. In pritiskali so silno v moža, v Lota, in pristopijo, da bi ulomili
vrata. Ona moža pa iztegneta roke svoje in potegneta Lota k sebi v hišo in zapreta
vrata. A tiste može, ki so bili pri hišnih vratih, udarita s slepoto, od najmanjšega
do največjega, tako da so onemogli in niso našli vrat. Tedaj rečeta ona moža
Lotu: Koga imaš še tu? zeta ali sine svoje ali hčere svoje, ali kogarkoli imaš
v tem mestu, glej, da gredo iz tega kraja. Kajti pokončala bova ta kraj, zato
ker je veliko njih vpitje pred obličjem Gospodovim, in poslal naju je Gospod
ga pogubit. Izide torej Lot ter ogovori zeta svoja, ki sta mislila v kratkem
vzeti hčeri njegovi, ter reče: Vstanita, pojdita iz tega kraja, kajti Gospod
pokonča mesto. Ali zetoma njegovima se je zdelo, kakor da se norčuje. Ko je
pa vzhajala zarja, sta priganjala angela Lota, govoreč: Vstani, vzemi ženo svojo
in dve hčeri svoji, ki sta pri tebi, da ne pogineš v kazni tega mesta. On pa
se je obotavljal. Zato zgrabita ona moža roko njegovo in žene njegove roko in
roke dveh hčer njegovih, ker mu je Gospod milostno prizanesel, in ga izpeljeta
in ga postavita zunaj mesta. In zgodi se, ko sta jih izpeljala ven, da mu veli:
Reši se zaradi duše svoje, ne oziraj se za seboj in ne ustavi se na vsej tej
ravnini; otmi se na ono goro, da ne pogineš. Lot pa jima odgovori: Ah, ne tako,
Gospod! Glej, prosim, hlapec tvoj je našel milost v tvojih očeh in poveličal
si milost svojo, ki si mi jo izkazal, ohranivši mi življenje; jaz pa se ne morem
oteti na ono goro, da me ne dohiti zlo in ne umrem: Glej, prosim, to mesto!
Blizu je, lahko tja zbežim, in prav majhno je: tja naj se, prosim, otmem (ni
li prav majhno?), da živi duša moja. In mu veli: Glej, ozrl sem se milostno
nate tudi v tej stvari, da ne razdenem mesta, za katero si govoril. Hiti, otmi
se tja, zakaj ničesar ne morem storiti, dokler ne dojdeš tja. Zato se imenuje
mesto to Zoar.
Solnce je vzhajalo nad zemljo, ko je Lot prihajal v Zoar.
In Gospod je dežil nad Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj od Gospoda z
neba; in pokončal je ta mesta in vso ravnino in vse prebivalce tistih mest
in kar je raslo na zemlji. In žena njegova, gredoča za njim, se je ozrla
nazaj, in postala je solnat steber. Zjutraj zgodaj pa vstane Abraham in odide
v oni kraj, kjer je prej stal pred Gospodom. in pogleda proti Sodomi in Gomori
in proti vsej zemlji one ravnine, in videl je, in glej: dim se je vzdigal od
zemlje kakor dim apnenice. Zgodilo se je torej, ko je Bog pokončaval mesta one
ravnine, da se je Bog spomnil Abrahama in odpeljal Lota iz propasti, ko je podiral
mesta, v katerih je bival Lot.
Iz 13,19:
In Babilon (...) bo podoben Sodomi in Gomori,
ki ju je Bog razdejal.
Žal 4,6:
In hujša je krivda ljudstva mojega hčere nego krivda Sodome, ki je bila podrta
nagloma, roke se niso utrudile z njo.
Ezek 16,49 - 50:
Glej, to je bila pregreha sestre tvoje Sodome: v prevzetnosti v vsem obilju
in brezskrbnem pokoju je ivela s hčerami svojimi, roke pa ubogim in potrebnim
ni pokrepčala; a prevzetovale so in počenjale gnusobe pred mojimi očmi. Zato
sem jih odpravil, ko sem to videl.
Nova zaveza
Mt 10,15:
...laje bo sodomski in gomorski
zemlji v dan sodbe nego tistemu mestu.
Mt 11, 23:
"...ko bi se bili v Sodomi zgodili čudei, ki so se zgodili v
tebi ( namreč v Kafarnaumu, op. moja), bi (Sodoma) stala e dananjega
dne."
Lk 17, 27 - 29:
"...kakor je bilo v dnevih Lotovih: jedli so, pili so, kupovali so
,, prodajali so, sadili so, zidali so; ali tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome,
je ogenj in žveplo dežilo z neba in je vse pogubilo."
2 Pet 2, 6:
...in mesti Sodomo in Gomoro je obsodil v razpad in ju upepelil, s čimer
ju je za zgled postavil tistim, ki bodo brezbožno živeli...