SINAJ - res na Sinajskem polotoku?
Najprej kratka biblijska kronologija dogodkov v zvezi s Sinajem
Po prehodu čez Rdeče morje so Izraelci z Mojzesom na čelu prispeli v puščavo.V Rafidimu so ostali brez vode. Mojzes je po božjem naročilu udaril po skali in iz nje je v obilju pritekla voda. Na istem mestu so jih napadli Amalečani. Ker so Izraelci dobili zmago, je Mojzes postavil oltar Bogu.Zatem so prišli na področje, ki je bilo vmesni cilj potovanja - okoli Božje gore Horeb oz. Sinaj. Goro so ogradili, saj je bilo ljudstvu prepovedano stopiti nanjo. Mojzes je bil na gori štirideset dni. Tu dobi deset 'zapovedi' in Božjo ponudbo zaveze. Vendar začne v tem času ljudstvo malikovati - ulijejo si zlato tele in ga začnejo častiti. |
Sledi popis najzanimivejših najdb v zvezi z opisanimi dogodki. Vse so z istega mesta - iz okolice gore Jebel El Lawz na Arabskem polotoku.
Je to biblijska "gora Sinaj v Arabiji" (Gal 4, 25) ?
Po veličastnem izhodu iz Egipta in prehodu čez Rdeče morje so Izraelci z Mojzesom na čelu prispeli v puščavsko pokrajino na arabski strani Akabskega zaliva. (Glej opis najdb v zvezi s prehodom čez rdeče morje.)
Slika: Steber. Našli so po enega na egiptovski in arabski strani Akabskega zaliva. Na "arabskem" je bil še ohranjen napis v starohebrejski pisavi. (Glej: Prehod čez Rdeče morje.)
Slika: Onstran Akabskega zaliva: Arabska puščava
Na sliki je približno označeno mesto številnih najdb, ki so opisane v nadaljevanju. Brez dvoma je to resnično mesto velikih dogodkov "stare zaveze". Opisih najdb si zaradi preglednosti sledijo v biblijskem vrstnem redu dogodkov.
Rafidim
Nekaj dni po prehodu čez Rdeče morje je množica prispela v "Rafidim",
kjer so trpeli žejo. Mojzes je po Božjem naročilu s palico udaril po "skali"
in v obilju je pritekla je voda. (2Mz17
- glej desno, drugi citati). Na tem
mestu so jih napadli Amalečani, ki so jih Izraelci premagali. Po zmagi je Mojzes
v bližini postavil oltar Bogu.
Malo kasneje so prišli tudi do "Božje gore" Horeb oz. Sinaj, nedaleč od Rafidima, kjer so se zvrstili znani dogodki (glej dalje).
V bližini gore, ki je (na podlagi najdenega) zelo verjetno "Božja gora",
je tudi kraj, ki v več pogledih ustreza biblijskemu opisu Rafidima:
Slika: Gora s potemnejnim vrhom
Biblija pravi: Vsa gora Sinaj pa se je kadila, zato ker je bil Gospod stopil nanjo v ognju, in njen dim se je valil kvišku kakor dim iz topilne peči; in vsa gora se je silno tresla. In glas trombe je bil čimdalje močnejsi. (2Mz19,18)
Prvi "varnostni" ukrep je bil postavljanje meje okoli gore, da ne bi kdo "prišel na goro ali se je dotaknil"...(2Mz19,12)
Sliki: Zgradba mejnih stebrov
Meja, kot jo nakazujejo ti stebri, je potekala takole (glej sliko spodaj): v dokaj ravni črti od severa proti jugu, nato zavije in sledi (suhi) rečni strugi, ki seka njihovo smer. Stebri se nato spet začenjajo ob južnem robu struge (ta se začne visoko v gori, se spušča ob steni ter razširi proti vzhodu - glej 5Mz 9,21), se nadaljujejo proti vzhodu, nato proti jugu in končno proti zahodu, kjer se raztezajo vso pot ob južni strani gore. Na sliki je nakazana z modro črto.
Slika: Prizorišče glavnih dogodkov (pogled s Sinaja približno
proti vzhodu)
A - arabska čuvajnica (danes)
B - oltar z risbami krav in telet
C - ostanki dvanajstih stebrov
D - veliki oltar ob vznožju gore
rdeča črta: studenci
modra črta: kamnita ograja (meja okoli gore)
Slika: "Reka" teče z gore. V ozadju gora s počrnjenim vrhom.
Če stojimo zunaj območja stebrov, pred goro, in imamo "sveto območje" na desni strani, najdemo na levi strani, ob vznožju gore, ostanke oltarja, narejenega iz neobdelanih kamnov. Oltar stoji na strmini, tako da je s spodnje strani visok približno do ramen (odraslega človeka), na zgornji strani pa malo nad kolena. Kot že rečeno, je narejen iz neobdelanih kamnov in brez stopnic. Mojzes je lahko na njem brez težav žrtvoval, če je stal za oltarjem in torej gledal proti množici. (2Mz20,25-26)
Slika: Ostanki oltarja
Od tega oltarja se v obliki kota približno 90 stopinj, razteza nekakšno obzidano področje. Morda je služilo za pripravo žrtvenih živali ali kot osnova šotora ali zgradbe.
Slika: Ostanki oltarja s "prizidkom" in model.
V Bibliji najdemo tudi omembo dvanajstih kamnitih spomenikov stebrov. Izraz "spomenik" lahko v originalnem jeziku pomeni tudi neobdelano skalo primerne oblike. Ob vznožju gore je viden polkrog iz 12 velikih granitnih skal, širine približno 6 čevljev in višine 9 čevljev (ocena!). Stebri so skoraj povsem zasuti z nanešenim materialom.
Ko se Mojzes dolgo ni vrnil z gore, je ljudstvo nagovorilo Arona, naj jim
ulije zlato tele in sezida oltar. (2Mz32,15-20)
Za mestom tabora, kako dobro miljo od vznožja gore, v smeri vzhodno od svetega
področja od gore, je postavljen oltar, na katerem so risbe krav
in telet, narisane v egipčanskem(!) slogu. Izgled in lokacija
oltarja ustrezata biblijskemu opisu. Skoraj gotovo je tobilo prizorišče
opisanega malikovanja.
Arabski strokovnjake je najdba presenetila, egipčanske risbe so namreč izjemna redkost na tem ozemlju.
Slika: Kamniti "oltar" in slike krav in telet v egipčanskem
slogu
Poleg oltarja ob vznožju gore so ostanki nekakšnega svetišča, zgrajenega
iz čistega belega gladkega marmorja. Slog ostankov kaže, da sodijo v dosti
poznejše obdobje: 'svetišče' je bilo okroglo, s šestimi pari enakomerno
razporejenih stebrov. Streha je v obliki gladke kupole. Svetišče in stebri
na obali (Glej Prehod čez Rdeče morje) bi lahko bili Salomonovi (tako
Wyatt).To bi pomenilo, da so v Salomonovem času poznali to mesto.
Naj naštejem še enkrat točke ujemanja z biblijskim opisom:
Na današnjem Sinaju (na Sinajskem polotoku) ni najti praktično ničesar v zvezi
s starozaveznimi "sinajskimi dogodki". Celo v biblijskih atlasih je
pripisan vprašaj.
Saj je vendar piše - "Sinaj v Arabiji..."
Že stoletja!
