Prevala

_Planina Prevala

Za planino Prevalo je tako kot za Poljško planino in Planinco značilna slemenska lega. Planine ležijo na stranskih slemenih in se nadaljujejo pravokotno na gore. Poljška planina se drži Tolstega vrha, Planinica Kalvarije (1128 m), Prevala pa sedla, ki se razprostira čez Visoki Kisovec (1411 m) proti Dobrči. Je vozlišče različnih poti in važna orientacijska točka. Preval (1311 m) je široko sedlo in planina s planšarijo med dolino Drage in Šentansko dolino.

Koča PrevalaObvestila!
Begunjščica
Planinca
Poljška planina
Roblekov dom
Potočnikova planina
Dobrča
Ljubelj


Koča Prevala

S planšerijo se aktivno ukvarja od leta 1994. Koča leži na prevalu, tako je planina dobila ime Preval-a.

Karavanke tvori gorska veriga, ki se razprostira v smeri vzhod zahod. Najvišji vrh je Stol, približno sredi te verige pa leži Begunjščica. Od vseh vrhov je ravno Begunjščica najbolj bogata s favno. Na južno zahodni strani leži sedlo Preval, ki je stičišče številnih poti in steza. Preko tega sedla potekajo planinske poti proti Robleku, vrhu Begunjščice, Dobrči, Podljubelju, Ljubelju, Dragi, planini Planinca in Poljški planini.

Južno od tega sedla (100m) stoji koča na Prevali  nad njo pa se strmo dviga Begunjska Vrtača (1997 m). Ta planina je stara že več kot 100 let in v tem obdobju je doživljala vzpone in padce. Sedaj je koča obnovljena, vrača pa se tudi planšarsko življenje. Je ena redkih planšarij, kjer imajo skozi celo sezono mleko in mlečne izdelke za obiskovalce. V začetku junija se prižene živino na pašnike po pobočjih Begunjščice. Sočna trava daje možnost za najboljše mleko, kar ga premore narava.
Koča je oskrbovana preko cele sezone in planincem nudi domačo hrano. Popotnika bosta gotovo razveselila pestra ponudba v lično urejeni koči in prijazen nasmeh oskrbnikov. Od vseh vrst mlečnih izdelkov (kislo mleko, skuta, sir), se kuhajo in pečejo različne jedi kot so sirovi štruklji, sirove palačinke, masovnek. Na jedilniku je tudi divjačinski golaž, telečja obara, ajdovi žganci, domača klobasa z zaseko. Poskrbljeno je tudi za vegetarijance z zelenjavno in fižolovo juho. Žejo je mogoče pogasiti z različnimi vrstami piva , sokovi, ledenim čajem, radensko. Po dobrem kosilu si lahko privoščite belo ali rdeče vino. Seveda ne manjka domačega žganja, kateremu okus doda dišeča perla. Planinski čaj se kuha iz "rožc", nabranih na planini. Ob lepih dnevih se gost lahko spočije na zunanjih klopcah ali na pokriti terasi, lahko pa tudi v kuhinji ali posebni sobi za goste.

Koča je odprta od začetka junija do začetka septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, če je lepo vreme.

Nekaj predlogov za izlete: Od koče na Prevali so enodnevni izleti za vse kategorije planincev. Do Dobrče in nazaj potrebujete 5h hoje po gozdu. Vzpon na vrh Begunjščice preko Kalvarije in dalje do Roblekovega doma in nazaj na Prevalo 4h. Preko Kalvarije do vrha Begunjščice in dalje na Zelenico ter vračanje preko Ljubelja po Bornovi poti 6h hoda. Od Prevale po pobočju Begunjščice do Roblekovega doma in dalje preko Poljške planine in Planince nazaj na Prevalo 3h30. Lažja je pot od Prevale po Bornovi poti do Ljubelja in nazaj, kjer je višinske razlike samo 250m, zato pa potrebujete 2h30. Iz Prevale vodi steza tudi v dolino Drage skozi takoimenovano "Luknjo", če pa se nato po gozdni cesti vrnete mimo Planince na Prevalo bo to trajalo 3h30.
 





Begunjščica

Pogled na greben Begunjščice iz koče Prevale

Je široka lepo oblikovana gora z več vrhovi. Združeni so v enoten greben, ki se dviga nad dolino Drage severno od Begunj, po kateri ima ime. Srednji in najvišji vrh se imenuje Veliki vrh (2063 m), vzhodno je Begunjska Vrtača (1997 m), zahodno pa nekaj nižji Srednji vrh.




Planinca

Ko pridemo iz smeri Begunj in gremo po dolini Drage, se pot razcepi. Takoj za razpotjem na levi leži planina Planinca, desna pot pa pelje na planino Prevala.




Poljška planina

Od planine Planinca nas poti vodi do Poljške planine, nad katero leži Roblekov dom.




Roblekov dom na Begunjščici (1657 m)

Stoji na zahodnem delu Begunjščice. Prvotni dom so leta 1943 požgali partizani, po osvoboditvi pa so leta 1946 Radovljiški planinci zgradili nov dom. Leta 1975 so dom obnovili in posodobili. Na vzhodni strani vidimo Begunjščico in Košuto, od vzhoda proti jugu Kočno in Storžič, na jugu je Dobrča, kjer vidimo ravnino od Podvina do Jesenic z Radovljico in Bledom. Za ravnino se odpre Škofjeloško pogorje z Blegošem, Ratitovcem in gozdnato Jelovico. Na zahodu vidimo Julijce s Triglavom, severnozahodno pa tudi pobočja Stola.




Potočnikova planina

Leži jugovzhodno od planine Prevale.




Dobrča

Ime naj bi izhajalo iz staroslovanskega izraza "dobr", kar pomeni hrast. Je najjužnejši del skupine Stola. Kljub nezavidljivi višini (1635 m) ima razgled odprt na vse strani. Strmo se dviga iz gorenjske ravnine ter spada k zahodni skupini Kamniških Alp. Je vezni člen med Brezniškimi pečmi ter Kriško goro in Storžičem.




Ljubelj

Je sedlo, ki predstavlja enega najstarejših, najlažjih in najbolj prometnih prehodov s Kranjske na Koroško. Leži na koncu Mošenikove doline. Prvi zapisi o prehodih segajo že v Rimske čase iz leta 1557, ko so čezenj zgradili tovorno pot, dvajset let kasneje pa na istih osnovah cesto, ki je tik pod vrhom (1370 m) šla celo skozi kratek predor. Leta 1728 so cesto razširili in predor podrli, nato pa ga leta 1936 obnovili, ker se je krušilo skalovje. Leta 1942 so Nemci dosti nižje začeli graditi cestni predor, ki pa ga niso dokončali. Gradili so ga taboriščniki iz Matthausna, tako da je nekaj nižje ob cesti v spomin na žrtve med taboriščniki postavljen spomenik. Dela so dokončali šele po vojni leta 1963 in naredili moderno cesto, ki povezuje Slovensko in Avstrijsko stran. Z Ljubelja je preko Vrtače na Zelenico (1544 m), kjer stoji planinski dom, speljana tudi sedežnica. V zimskem času so na osojnih meliščih Begunjščice odlična smučišča, v letnem času pa le malokateri obiskovalec uživa v obilju raznovrstnega cvetja.




Viri:

Slovenske gore - Cankarjeva založba Ljubljana 1986

Karavanke - planinski vodnik - Stanko Klinar

Begunjščica gore in ljudje 2 - Tiskarna knjigoveznica Radovljica -1995

Anton in Pavla Avsenek




Copyright © Matjaž Šegula, 1998  Dovoljena uporaba za nekomercialne namene z navedbo vira.




Copyright © Sabina Šegula, 2002 .

  Domov