Page 62 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

drugega in negibna obležala. Otroci so se potiho vrnili v avtodom. Zjutraj so srečni zapustili
Deželo velikanov, kjer bodo vaščani odslej živeli v miru do konca svojih dni.

Vito Jurišič, 2. b

ČUDEŽNA NARAVA
Nekoč sta živela kralj in kraljica. Kraljica je bila zelo bolna. Za njeno bolezen je obstajalo
samo eno zdravilo – zlata roža, ki je zrasla samo vsakih sto let. V gozdu blizu gradu so živele
čudežne živali, ki so znale govoriti. Ko so slišale za kraljičino bolezen, so živali odšle v grad
in povedale, da imajo zdravilo. Takoj so se odpravili v gozd. V čudežnem gozdu so prebivale
govoreče živali in vile, ki so posipavale čudežni prah in skrbele za zlato rožo. Živali so
odpeljale kralja do zlate rože. V zameno za zdravilo ne bodo nikomur povedali za gozd. In
tako so srečno živeli do konca svojih dni.

Lara Kondič, 2. b

KONJ BRENDON
Pred davnimi časi je živel konj Brendon. Bil je drugačen od drugih, ker je bil majhen. Vsi so
se mu smejali. Niso pa vedeli, da on lahko hodi po dveh tacah. To mu je omogočalo, da hodi
in teka hitreje. Ko je bilo tekaško tekmovanje, je on zmagal. Enkrat pa se je poškodoval in ni
mogel več tekati. Od takrat naprej ga je vedno bilo strah tekati, da se ne bi spet poškodoval.
Vse pa se je nekega dne spremenilo. En fant mu je za nagrado, če zmaga na tekmovanju,
obljubil deset jablan. Brendon se je odločil, da bo premagal strah, in je tekel. Zmagal je! Vsi
so hoteli biti njegovi prijatelji in vsi so živeli srečno do konca svojih dni.

Jasmina Kulović, 2. b

ČAROBNA ROŽA
Nekoč je živela deklica po imenu Rožica. Tako ji je bilo ime, ker je imela zelo, zelo rada rože.
Imela je tudi svojo sobo, ki je bila polna rož. Nekega dne, ko se je odpravila na travnik nabirat
rože, je na vrtu videla nekaj svetlečega. Stopala je vse bliže in bliže. Ko je bila dovolj blizu, je
videla svetlečo rožo. Ni bila samo svetleča, bila je tudi čarobna. Rožica je rožo utrgala, jo
odnesla v svojo sobo in dala v vazo. Zalivala jo je vsako popoldne. To je bilo med poletnimi
počitnicami. Še malo, pa bo Rožica morala iti v 1. razred. Minil je en teden in Rožica je odšla
v šolo. Rožičini starši so se z razredničarko dogovorili, da bodo po Rožico vsak dan prihajali
ob treh, da bo lahko zalivala čarobno rožo. Nekega dne, ko so imeli prvič matematiko, je
Rožica videla, da ji gre slabo. Ko je prišla domov, je utrgala roži cvet in si zaželela, da bi bila
62