|
|
O PROMETU
|
|||||||
|
MOJA
POT V ŠOLO Moja
pot v šolo je dolga 20 kilometrov. V šolo me vozi mama z avtomobilom.
Cesta je ozka in pri nekaterih krajih tudi nevarna. Mama mora biti zelo
previdna, saj lahko skoči na cesto kakšna divja žival, to pa je lahko
nevarno. Ob cesti stoji veliko prometnih znakov, ki nas opozarjajo. Ko
pridemo v vas Grgar mora mama voziti 50 km/h
ker se peljemo skozi naselje. Peljemo se tudi mimo apnence, kjer je
cesta ob dežju zelo spolzka. Ko pridemo v Solkan se promet zgosti. Na
Ulici IX. Korpus zavijemo na levo za Šolsko ulico.
Tam nas čakajo hitrostne ovire in prometni znaki. Še enkrat
zavijem na levo in že sem na šolskem parkirišču. Upam, da me bo mama
zmeraj varno pripeljala do šole. ANEJ 2.b
|
UVODNIK Zopet je tu september in učenci, veliki in mali , z ruticami in brez njih, z rdečimi in pisanimi torbicami hitijo v šolo. Joj, koliko jih je! Kje so pa drugošolci? Oni pridno sedijo v razredu in se pogovarjajo z učiteljicama o prometu, o varni poti v šolo, o zebrah, pa ne tistih iz živalskega vrta, o prometnih znakih in še marsičem drugem. Saj
oni že vse to znajo, le malo so obnovili in verjemite nič niso pozabili.
So se pa tudi kaj novega naučili. Učiteljica
|
MOJA
POT V ŠOLO
EMANUEL 2.a |
||||||
01. 06. 03
(c) Viljenka Šavli