Mesojedke lovijo na tri načine
 | živali se prilepijo na tekočino (Drosera, Pinguicula, Drosophyllum, Byblis) |
| živali padejo v vrček (Sarracenia, Nepenthes, Heliamphora, Cephalotus, Darlingtonia) |
| živali se ujamejo v past, ki se zapre (Dionaea, Utricularia, Aldrovanda) |
Aktivna
snov v kapljicah, ki omogočajo prilepljanje, so polisaharidi. Sveže kapljice so
tako viskozne, da jih lahko razvlečemo na nekaj centimetrov. Ko je žival ujeta,
se prično proti žrtvi približevati še okoliški žlezni laski, ki žrtev porivajo
proti središču lista. Če je žrtev velika, se okoli nje ovije ves list.
Živali,
ki se sladkajo z nektarjem na ustju vrčka, prej ali slej zgrmijo v globino. Od
tam je povratek le redko uspešen, saj ga ovirajo gladke stene, tesen prostor, za
nameček ga otežujejo še navidezne odprtine. Žuželkam kmalu poide energija in
obmirujejo v notranjosti vrčka.
Mehanizem zaznavanja in zapiranja pasti pri muholovki, mešinki in aldrovandi se sproži, ko žival premakne čutne dlačice v pasti. Signal potuje v ionski obliki (K+ , Na+) po medceličnih prostorih do celic zapiralk, ki nenadoma izgubijo svojo notranjo trdnost (turgor), tako se polovici listne ploskve stisneta. Izrastki na robu listne ploskve pa poskrbijo za rešetko, skozi katero se izmuznejo le zelo močne žuželke. Hitrost zapiranja je različna. Dioneja je počasna, njeni listni ploskvi se zapreta nekako v 1/60 sekunde. Mešinka in aldrovanda pa tako hitro zapirata pasti, da teh hitrosti še niso natančno ugotovili (kljub najsodobnejši tehniki). Zaenkrat kaže, da se past mešinke zapre hitreje kot v 1/500 sekunde, past aldrovande pa za to potrebuje še manj časa. Pri tem velja opomniti, da mora mešinka v tem kratkem času zapiranja še izločiti odvečno vodo iz pasti, sicer bi jo razneslo.
Kako muholovka ujame svojo žrtev, prikazuje kratek (funny) film:
