Utricularia bremii

ali morda species nova ?

Do leta 2012 je bremova mešinka veljala za v Sloveniji izumrlo vrsto. Dragotin Dežman (Karl Deschmann) je dokumentiral eno samo rastišče na Ljubljanskem barju, v jarku, ki vodi od domačije Kožuh proti Babni Gorici (1858).  Alfonz Paulin je leta 1915 zapisal, da so v začetku dvajsetega stoletja rastišče izsušili. V zadnjih 100 letih niso botaniki našli v Sloveniji niti enega primerka te vrste več.

Bremova mešinka iz Nemčije. Foto: Jan Schlauer Še druga oblika bremove mešinke iz Nemčije. Foto Andreas Fleischmann

 

horizontal rule

Bremove mešinke nekateri avtorji ne priznavajo za samostojno vrsto, temveč le kot zelo robustno obliko male mešinke. Eden od argumentov za to trditev je dejstvo, da se semena pri bremovi mešinki ne razvijejo, kar je pogost znak napake v številu kromosomov.

V literaturi navajajo različno število kromosomov

U. minor U. bremii
n = 18-20 (Reese 1952) 2n = 36 (Rahman, Adamec in Kondo 2001)
n = 22 (Casper & Manitz 1975)  
2n = 40 (Löve & Löve 1956, Tanaka & Uchiyama 1988)  
2n = 44 (Löve & Löve 1982)  

(RAHMAN M. O., ADAMEC L., KONDO K.: Chromosome numbers of Utricularia bremii and Utricularia dimorphantha (Lentibulariaceae). Chromosome Sci, Japan 2001.)

horizontal rule

 

Poleg mešinke, ki bi lahko bila bremova, smo poleti 2012 našli še drugačno, morda novo in še neopisano vrsto.

Nekaj primerjalnih značilnosti:

  U. minor U. bremii U. sp
število rogljev na enem listu 8, 16, 22 9, 32, 50 32, 64
število mešičkov na stranskem roglju 1 2 2-4
oblika spodnje ustne cvetnega venca podolgasto jajčasta skoraj okrogla podolgasto jajčasta, na vrhu priostrena
širina spodnje ustne 5-7 mm 8-10 mm 7-8 mm
upognjenost spodne ustne upognjena navzdol ravna zavihana navzgor, spredaj oblikovana v kljunec
velikost zgornje ustne prekriva polovico palete povsem prekriva paleto povsem prekriva paleto
barva spodnje ustne rumena rumena z bledimi rjavimi črtami rumena z izrazitimi rjavordečimi črtami
ostroga topo poševnostožčasta,
tako dolga kot široka
topo stožčasta,
tako dolga kot široka
stožčasta do prststa,
od enako do bolj dolga kot široka
število cvetov na enem peclju 2-6 do 10 6-7
oblika plodu glavica stožičaste ali hruškaste oblike ne semeni, plod se posuši povsem okrogla glavica
brezklorofilni poganjki v mulju nima podatki si nasprotujejo očitna
ščetine na najtanjših roglih le na terminalnem roglju le na terminalnem roglju če je rogljev več kor 32, potem tudi po robu

 

 
U. minor z istega rastišča. Teh rastlin je zelo malo.
 
  Oblika cveta kot pri U. bremii, vendar je širina listne ploskve manjša od podatkov iz literature. Na rastišču smo našli le 2 taki rastlini.
 
Oblika, ki po barvi in upognjenosti spodnje ustne odstopa od klasične evropske oblike bremove mešinke. Takih rastlin je največ.
 
  Na cvetnem peclju je običajno 6 cvetov.

 

 
Ostroga je prstasta, dvakrat daljša kot pri U. minor.
 

 

  Plodnica. Po podatkih iz literature je preširoka in predvsem je polna semen, kar ni značilnost vrste U. bremii.

 

 
Bledi brezklorofilni poganjki so zariti v mehak dendrit, zeleni poganjki so na svetlem. Mešički se tvorijo na obeh tipih poganjkov.
 

 

  Mešiček ima med vsemi našimi mešinkami najmočnejše antene, ki spominjajo na lovilne okončine izumrlih anomalokarisov. Trihomi na njih izraščajo pravokotno, tudi ta znak je edinstven.

 

 
Žlezne celice formirajo štiricelične skupke, kvadrifide. Kot med krajšima krakoma je okoli 180 °, kar ni značilno za U. minor, pač pa za U. bremii.   Na listnih rogljih izraščajo ščetine, če se list deli vsaj trikrat. Tudi ta znak ni značilen za U. minor.

 

                                  

Prva objava: 8.8.2012
Zadnja dopolnitev: 10.02.2018

  

    Začetna stran Značilnosti Opisi Vzgoja Fotogalerija Literatura Dogodki