Bremijeva mešinka (Utricularia bremii)
ali morda species nova ?
Do leta 2012 je Bremijeva mešinka veljala v Sloveniji za izumrlo vrsto. Dragotin Dežman (Karl Deschmann) je dokumentiral eno samo rastišče na Ljubljanskem barju, v jarku, ki vodi od domačije Kožuh proti Babni Gorici (1858). Alfonz Paulin je leta 1915 zapisal, da so v začetku dvajsetega stoletja rastišče izsušili. V zadnjih 100 letih niso botaniki našli v Sloveniji niti enega primerka te vrste več.
Bremijeve mešinke nekateri avtorji ne priznavajo za samostojno vrsto, temveč le kot zelo robustno obliko male mešinke. Eden od argumentov za to trditev je dejstvo, da se semena pri Bremijevi mešinki ne razvijejo, kar je pogost znak napake v številu kromosomov.
V literaturi navajajo različno število kromosomov, kar kaže na težavnost te raziskave.
| U. minor | U. bremii |
| n = 18-20 (Reese 1952) | 2n = 36 (Rahman, Adamec in Kondo 2001) |
| n = 22 (Casper & Manitz 1975) | |
| 2n = 40 (Löve & Löve 1956, Tanaka & Uchiyama 1988) | |
| 2n = 44 (Löve & Löve 1982) |
(RAHMAN M. O., ADAMEC L., KONDO K.: Chromosome numbers of Utricularia bremii and Utricularia dimorphantha (Lentibulariaceae). Chromosome Sci, Japan 2001.)
Poleg mešinke, ki bi lahko bila Bremijeva, smo poleti 2012 na Blokah našli še dve drugačni obliki, ki ne ustrezata kriterijem poznanih vrst
Nekaj primerjalnih značilnosti:
| U. minor | U. bremii (iz literature) | U. sp. 1 | U. sp. 2 začasno imenovana "bloška" mešinka |
|
| število rogljev na enem listu | 8, 16, 22 | 9, 32, 50 | 20 | 32 |
| število mešičkov na stranskem roglju | 1 | 2 | 1 | 2-4 |
| oblika spodnje ustne cvetnega venca | podolgasto jajčasta | skoraj okrogla, lahko širša kot dolga | podolgasto jajčasta, na vrhu priostrena | podolgasto jajčasta, |
| širina spodnje ustne | 5-7 mm | 8-10 mm | 4-6 mm | 7-8 mm |
| upognjenost spodne ustne | upognjena navzdol | ravna | upognjena navzdol | ravna |
| velikost zgornje ustne | prekriva polovico palete | povsem prekriva paleto | komaj prekriva paleto | povsem prekriva paleto |
| barva spodnje ustne | rumena | rumena z bledimi rjavimi črtami | rumena z močno obarvanimi žilami | rumena |
| ostroga | topo poševnostožčasta, tako dolga kot široka |
prstasta | prstasta | stožčasta do prststa, od enako do bolj dolga kot široka |
| čaša | dvodelna, listi priostreni | dvodelna, listi na vrhu zaobljeni | tudi iz 5 listov | listi tudi zaobljeni |
| število cvetov na enem peclju | 2-6 | do 10 | 4-5 | 6-7 |
| dolžina cvetnega peclja | 10-15 cm | 15-30 cm | 10 cm | 30 cm |
| oblika plodu | glavica stožičaste ali hruškaste oblike | ne semeni, plod se posuši | okrogla glavica | povsem okrogla glavica |
| brezklorofilni poganjki v mulju | nima (po MFS) | ima | očitna | očitna |
| zobci in ščetine na roglih | ščetine le na vrhu terminalnih rogljev | zobci in ščetine na robovih na terminalnih rogljih | ščetine le na vrhu terminalnih rogljev | če je rogljev več kor 20, potem tudi po robu |
 |
 |
|
| Mala mešinka z istega rastišča. Vsi znaki ustrezajo. |
Bremijeva mešinka z Bavarske. Levo pogled na cvet z vrha; sredina terminalni roglji; desno pogled na cvet od spodaj. Foto: Jan Schlauer (z dovoljenjem) | |
 |
 |
|
| U. sp. 1, ki po barvi in upognjenosti spodnje ustne odstopa od klasične evropske oblike male mešinke. Takih rastlin je največ. | U. sp. 1 Spodnja ustna je vsa obarvana, zaključuje se s kljuncem. Dolžina spodnje ustne je 6 mm. | |
 |
 |
|
| U. sp. 2. Oblika cveta kot pri U. bremii, vendar je širina listne ploskve manjša od podatkov iz literature. Čašni listi so priostreni, kar je značilno za malo mešinko, ne za Bremijevo. Na rastišču smo našli le 2 taki rastlini. | U. sp. 2. Ostroga je prstasta, dvakrat daljša kot pri U. minor.
|
|
| U. sp. 2. Oblika s čašo iz petih listov. Ena najdena rastlina. | U. sp. 2. Oblika s čašo z zaobljenimi listi. Najdeni dve taki rastlini. | |
 |
 |
|
| Vse rastline na rastišču: Bledi brezklorofilni poganjki so zariti v mehak dendrit, zeleni poganjki so na svetlem. Mešički se tvorijo na obeh tipih poganjkov. | Vse rastline na rastišču: Mešički imajo močne lokasto upognjene antene, ki spominjajo na lovilne okončine izumrlih anomalokarisov. | |
 |
 |
|
| U. sp. 1: Štiricelične prebavne žleze (kvadrifide)
znotraj mešička, povečava 400 x. Ustreza U. minor |
U. sp. 2: Štiricelične prebavne žleze (kvadrifide) znotraj mešička, povečava 400 x. Kot med krajšima krakoma je okoli 180 °, kar je značilnost za U. bremii. | |
 |
 |
|
| U. sp. 1: Na terminalnih rogljih izraščajo ščetine, stranskih zobcev in ščetin ni. Ustreza U. minor. | U. sp. 2: Na listnih rogljih izraščajo ščetine, če se list deli vsaj trikrat. Zobci (Z) in ščetine (Š) izraščajo tudi bočno na rogljih, kar je značilno za U. bremii. |
V herbariju Univerze v Ljubljani se nahaja pola (LJU101113894) z Bremijevo mešinko, ki sta jo avgusta 1942 v bližini Celovca nabrala E. Mayer in K. Ronniger.
Današnji sistematski status Bremijeve mešinke
Po mnenju nekaterih sistematikov (Astuti,
Fleischmann) gre za križanca med malo in ena izmed vrst iz agregata srednje
mešinke (U. stygia, U. ochroleuca, U. intermedia). Za
tipično obliko (lektotip) je izbrana ena od rastlin, ki jih je nabral Jakob
Bremi leta 1836 v okolici jezera Katzensee pri Zurichu. Johann Jacob Bremi-Wolf
(1791–1857), tudi Bremy, Braemi in Brämi, je bil švicarski entomolog, ki je
preučeval tudi rastline, mešinka z njegovim imenom se nahaja v herbariju
Zoološkega muzeja v Zurichu.
Križanje v Švici ni bilo edinstveno oziroma
enkratno, pač pa se je zgodilo večkrat in tudi v drugih državah, križanci pa
niso povsem identični z Bremijevo mešinko iz Švice. Spodaj navedena imena danes
nimajo veljavnega statusa, kažejo pa na množico najdenih populacij, ki so
Bremijevi mešinki bolj ali manj podobne a imajo tudi nekaj znakov, ki niso
značilni za švicarsko U. bremii:
Utricularia bentensis Komiya
Utricularia bremii f. aquatilis Hoeppner
Utricularia bremii f. platyloba (Meist.)
Glueck
Utricularia bremii f. stagnalis Hoeppner
Utricularia bremii f. terrestris Glueck
Utricularia brendtii F.
Hoeck
Utricularia minor var. bremii (Heer)
Legr.
Utricularia minor subsp. bremii (Heer)
Nyman
Utricularia minor var. grandiflora F.
Schultz ex Rouy
Utricularia pulchella Lehm.
in enako verjetno velja za bloško mešinko.
Ker se vrsta ne množi s semeni, je tudi po tej plati ne moremo obravnavati po kriterijih, ki po definiciji veljajo za samostojno vrsto, zato jo uvrščamo v skupino male mešinke (Utricularia minor agg.).
Prva objava: 8.8.2012
Zadnja dopolnitev:
26.11.2020
