PREBAVA Ko je žrtev enkrat v pasti, se sproži izločanje prebavnih encimov. Teh imajo nekatere rastline več, druge manj ali so celo brez njih (Heliamphora, Darlingtonia). Tem pomagajo bakterije, ki se naselijo v vrčkih. Izločanje prebavnih encimov poteka precej podobno pri vseh mesojedkah. Encimi, ki jih izločajo pasti, razgrajujejo beljakovine (proteaze, peptidaze), maščobe (lipaze, esteraze), ogljikove hidrate (amilaze, celo hitinaze), jedrne snovi (fosfataze, ribonukleaze).
Na kupu se znajde celo mnogo več različnih encimov kot v človekovem želodcu. Njihovo delovanje je pogojeno z različno pH vrednostjo tekočine, ki se zaradi razkroja spreminja, tako da pridejo vsi encimi na vrsto. K razgradnji pripomorejo še drugi razkrojevalci - plesni, bakterije, praživali. Ti del hrane razkrojijo, hkrati pa gnojijo s svojimi izločki. Encimi se izločijo iz enoceličnih in večceličnih žlez prebavnega dela lista. Njihov položaj markiramo s fotografskim filmom, ki na mestih, kjer so ga napadli encimi, razpade. Absorbcija razkrojenih snovi poteka skozi prebavne žleze, ki imajo tako dvojno vlogo. Potovanje hrane so karseda natančno spremljali s pomočjo radioaktivno označenih spojin. Poti je mnogo, od medceličnih prostorov, po žilah, po notranjosti celic; z difuzijo ali aktivnim transportom, pač glede na naravo spojine. Nekatere snovi se takoj vgradijo v metabolite, druge potujejo v nespremenjeni obliki. Vse pa so usmerjene k istemu cilju - v najmlajše celice.
|