ZA DRUGE GROB - ZAME EDINI DOM
(FITOTELMA)
V vrčkih se poleg žrtev znajdejo tudi priskledniki in simbionti. Prve žuželke, ki jim smrtonosna tekočina ne pride do živega, so našli že leta 1754. 'Vrčki teh rastlin (Sarracenia) vsebujejo vedno nekaj vode; zdi se, da je tu azil za žuželke, ki so varne pred žabami in drugimi živalmi, ki se z njimi hranijo.' (Catesby 1754)
V 19. stoletju so že poznali vsaj dve vrsti žuželk, ki se v vrčke ne zatekata le slučajno, temveč je to njun edini dom. A veda o življenjskem prostoru v jezercih tekočine, ki jih varujejo rastlinski organi (fitotelma: phytos = rastlina, telm = bazen) se je prav razvila šele v zadnjih letih tega stoletja. Tak zaprt ekosistem lahko nastane ob listni nožnici, cvetu, luknji v steblu, odprtem plodu. Najmanjša na tem spisku je kapljica vode na šotnem mahu, največja do dva litra prostorna past vrčnice Nepenthes rajah. Fitotelma pri mesojedih rastlinah je svojevrstno presenečenje, še zlasti, ker niso pri stanovalcih smrtonosnih pasti našli še nobenih posebnih zaščitnih mehanizmov. Poglejmo nekaj najbolj raziskanih primerov teh ekosistemov.
Največ raziskav so opravili pri saracenijah. Tekočina v notranjosti vrčkov vsebuje vrsto prebavnih encimov, povsem nenormalno je razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom. Kljub vsej strupenosti so našli v tekočini poleg bakterij in alg še praživali, kotačnike, rakce, ličinke vsaj štirinajstih vrst žuželk.
Komarji (Wyeomyia, Blaesoxipha, Metrocuernus) znesejo jajčka v vrčke saracenij. Njihove ličinke se hranijo s praživalmi. V vrčkih gnezdi osa (Polistes fuscatus), ki še prej naredi luknjo na dnu vrčka, da tekočina lahko odteče.
Prebivalce vrčkov darlingtonij je dobro popisala že v prejšnjem stoletju amaterka Rebecca Austin, ki je na njihovem rastišču preživela kar 6 let. Četudi ni imela niti povečevalnega stekla niti dostopa do novejših entomoloških podatkov, je popisala vso favno v pasteh. Ličinke je našla celo v še neodprtih vrčkih. Bolj natančne študije do sedaj še niso naredili.
Med azijskimi vrčnicami ima Nepenthes ampularia najpestrejši živalski vrtec. V vrčkih živijo glive, alge, praživali, kotačniki, maloščetinci, raki, ličinke številnih žuželk, celo žabji paglavci. Tu in tam se najdejo celo tatovi, ki kradejo ujete živali iz vrčka, med njimi in celo primat nartničar (Tarsius spectrum). Večina prebivalcev fitotelme nepentesov velja za novo opisane vrste!
Celo v mešičkih mešinke, te drobne vodne rastline, katerih pasti so velike okoli 1 mm, so našli kar nekaj prisklednikov, med njimi vsaj 50 vrst alg, praživali, kotačnike in gliste in celo sladkovodne spužve. V notranjosti večjih mešičkov se najde celo cvetnico vodno lečo, ki se tu prav dobro počuti in celo razmnožuje.
Živali v vrčkih imajo tudi pozitivni vpliv na gostitelja, tako da je težko opredeliti, kdo od njih je pravi simbiont in kdo le prisklednik. Mnoge pomagajo pri razkroju utopljenih organizmov, njihovi izločki pa bogatijo tekočino s prepotrebnimi dušičnimi snovmi.
Mnoge mesojedke tako ali drugače živijo skupaj z živalmi. Med rosikami se pogosto zadržujejo mlade žabe, ki lovijo ujete žuželke. Pajki spletejo mrežo nad vrčki. Resda se muhe ujamejo na mreži in jim je s tem preprečen dostop v vrček, a pajki se v vrčke iztrebljajo. Gnojilo gre tako "direktno v žilo".
