Evropsko srečanje gojiteljev mesojedih
rastlin
European
Carnivorous Plants Exhibition and Exchange
Bonn, 22.-23. september 2006
Tokrat nas je gostil botanični vrt v Bonnu.
Botanični vrt je eden manjših, kar sem jih videl.
En del je namenjen arboretumu, kjer raste drevje častitljive starosti, najdejo pa se celo opičja drevesa, ki tudi niso več čisto mlada.
Tako kot povsod so za nas bolj zanimivi rastlinjaki z rastlinami iz drugačnega podnebja. Dokaj majhen del je namenjen kaktusom in sočnicam, zato pa so tu toliko bolj dragocene rastline.
Recimo tale Welwitschia je ena najbolj nenavadnih rastlin sploh. Bi verjeli, da je še najbolj sorodna iglavcem? Kot da bi padla z drugega planeta.
Ime pa je dobila po našem rojaku, koroškem Slovencu Velbiču, avstroogrskem botaniku, ki je večino svojega aktivnega obdobja raziskoval Afriko in to za Portugalsko.
Rastlinjak z vodnimi rastlinami je ravno tako vzoren.
Tropski deževni pragozd je ob sodobni tehniki pršenja vlage fasciniral vse obiskovalce. Fotografirati se pa v tako visoki vlagi kaj prida ne da.
Imeli so tudi tole 'črnsko manekenko'.
Samostojen manjši rastlinjak je namenjen mesojedkam.
Po krajšem pregovarjanju me je gospa Emde, oskrbnica rastlinjaka, vendarle spustila v notranjost,
kjer sem prvič od blizu lahko videl Triphiophyllum peltatum, to nenavadno in silno redko mesojedko iz zahodne Afrike.
Ibicella lutea pa raste kar zunaj, pred rastlinjakom.
Zdaj pa k razstavi. Niti ni bila obsežna niti nismo videli prav veliko rastlin. Zato pa se je dalo videti marsikakšno gojitveno zvijačo.
Na desni Heliamphora neblinae v polni formi.
Popolna kolekcija mesojedk iz rodu Byblis.
Pigmejske rosike.
Rosike iz skupine dolgopecljatih.
Aranžmaji s po desetimi vrstami mesojedk.
Skupina rastlin iz enega od tepujev, visokih mizastih planot v Srednji Ameriki.
Skupina mesojedk iz Južne Afrike.
Več pa se je dalo videti na prodajnem delu.
Na prodaj je bilo vsaj 50 kultivarjev muholovk,
da o saracenijah ne govorimo.
Paša za oči. Čeprav cene niso bile pretirano visoke, pa se denarnica hitro prazni. Toliko je še ostalo neuresničenih želja, da se drugo leto zagotovo spet vidimo.
Popoldansko predavanje je bilo pika na i. Čeprav na gorah Gvajane in Venezuele ni nobenih sledov o dinozavrih, pa si sir Arthur Conan Doyle ni mogel niti predstavljati, kakšne čudežne rastline so se vendarle ohranile na teh odmaknjenih gorah v 'Izgubljenem svetu', mi pa smo jih po zaslugi predavatelja Andreasa Wistube lahko videli. Na drugem predavanju pa smo videli, kako gojijo rastline pri morda največji vrtnariji mesojedk na svetu, Borneo Exotic.
