Kroglaste zvezdne kopice so krogle, v katerih je tesno nagnetenih na stotisoče ali celo milijone zvezd. Vse so zelo stare in so nastale ob bolj ali manj istem času kot sama Galaksija, v obdobju pred 10 do 15 milijardami let. Razpršile pa se niso, saj jih drži skupaj močna težnostna privlačnost, s katero delujejo druga na drugo. V nabitih jedrih teh kopic se zvezde pomikajo tako blizu druga drugi, da jih medsebojne težnostne sile povezujejo v dvojne zvezde. V naši Galaksiji je znanih okrog 200 kroglastih zvezdnih kopic, ki so razstresene povsod po velikem kroglastem haloju.		Meglice v glavnem sestavlja vodik ter to, kar bi lahko imenovali "prah". Sijejo zaradi zvezd, ki so v njih samih ali bližini. Včasih je njihova svetloba le odsev, drugače pa zelo vroče zvezde vzbudijo lastno sevanje vodikovih atomov v meglici. Če meglice ne osvetljuje primerna zvezda, ne žari in jo lahko odkrijemo le, če je v njej dovolj prahu, da zakrije svetlobo z objektov za seboj.