KOPICE IN MEGLICE Kopice astronomi radi preučujejo, ker vedo, da so se skoraj vse zvezde v kopici rodile ob približno istem času in da so približno enako oddaljene od Zemlje. Navidezne razlike v njihovem izsevu so tako obenem tudi dejanske. Kakorkoli že so se zvezde ene kopice s časom spreminjale, začele so skupaj. Zvezde kopice so tako še posebej koristne pri preučevanju razlik v lastnostih zvezd z različnimi masami, saj so vse zvezde ene kopice približno enako stare in oddaljene od Zemlje in se razlikujejo samo po masi. Poznamo dve skupini zvezdnih kopic: razsute (odprte) in kroglaste. Ta pridevnika opisujeta, kakšne so kopice videti na nebu.		V razsuti zvezdni kopici lahko vidimo posamezne zvezde, razmetane po koščku neba. Kroglaste zvezdne kopice pa so gruče zvezd, ki so tako stisnjene v kroglast vzorec, da v osrednjem področju kopice ni mogoče razločiti posameznih zvezd. Čeprav težnost do neke mere drži razsute kopice skupaj, pa so vseeno precej krhke in jih utegne privlačnost kakega drugega telesa, denimo velikega medzvezdnega oblaka, zlahka razbiti. Ker te ne obstanejo zelo dolgo, so tiste, ki jih vidimo, sestavljene iz zelo mladih zvezd v bližini medzvezdnih oblakov, iz katerih so izšle. Doslej smo našli 1200 razsutih kopic v naši Galaksiji.