Odgovor se skriva v dejstvu, da so se močno povečale in so precej večje od normalnih rdečih zvezd. Zato o njih govorimo kot o zvezdah orjakinjah ali celo nadorjakinjah. Zvezde orjakinje in zvezde pritlikavke se pojavljajo v različnih življenjskih obdobjih zvezd, in orjakinja se lahko pod starost spremeni v pritlikavko. Z uporabo spektroskopa smo si naše znanje o zvezdah zelo obogatili. V zadnjem stoletju je bilo opravljeno pionirsko delo v klasifikaciji zvezd v različne spektralne tipe. Nazadnje so vsi prevzeli sistem, ki so ga razvili na Harvardu, kjer so vsaki vrsti zvezd glede na njen spekter dodelili črko.		Neposredno merjenje zvezdnih premerov je zelo težavno. Zvezda z največjim navideznim premerom je verjetno Betelgeza v Orionu, ki meri 30 ločnih milisekund, kar je približno enako 50-metrski stavbi, ki bi jo postavili na Luno in opazovali z Zemlje. Novih neposrednih meritev se je lotila avstralska skupina pod vodstvom Johna Davisa, ki je naredil SUSI - Zvezdni interferometer Sydneyjske univerze. Sestavlja ga več majhnih teleskopov, ki delujejo povezano in lahko izmerijo širino človeškega lasu z razdalje kakih 100 km. S tem je mogoče odkriti celo podrobnosti na površju nekaterih zvezd.