VIRI ZUNANJE MOTIVACIJE
VIRI POZITIVNE ZUNANJE MOTIVACIJE
Pohvala,nagrada
Pohvala je učinkovita tehnika spodbujanja učenja,
spada med najobičajnejša sredstva zunanje motivacije. Biti mora iskreno prepoznavanje
dobro opravljenega dela ali primernega vedenja, tako da učenec razume, zakaj
je bil do nje upravičen. Primerna pohvala je jasna in sistematična, priznava
resnične dosežke in ne zgolj sodelovanja, je nagrada za učenčev lastni napredek
in uspeh, ki je posledica njegovega truda in sposobnosti (Woolfolk, 2002). Če
je pohvala ustna, je za nagrado značilno, da se pojavlja v neki materialni obliki.
Pomembno je, da ju učitelj uporablja primerno in učinkovito, saj le tako služita
svojemu namenu in ne izničujta svoje vrednosti.
Preverjanje in ocenjevanje
Preverjanje in ocenjevanje sta močni zunanji spodbudi
za učenje. Rezultati preverjanja so povratna informacija učencem, predstavljajo
informacijo o dosežkih ali neuspehih in močno vplivajo na učenčev občutek lastne
zmožnosti. Tako so povratne informacije v obliki ocen merilo uspeha in ena od
osnov za samopotrjevanje oz. za oblikovanje samopodobe (Marentič-Požarnik, 2000).
Pomembno je, da ne postanejo cilj učenja in vzrok za vlaganje truda. Učenci
naj jih zaznavajo kot informacijo, ki jim pove, kako dobro ali slabo so se izkazali
pri določeni nalogi, in ne kot nagrado ali kazen za delo (Spaulding, 1992).
Tekmovanje
Tekmovanje je poseben dejavnik učne motivacije, ki se
v šolskem obdobju odvija predvsem na osnovi učnega uspeha. O tekmovalnem vzdušju
govorimo, ko člani neke skupine pri zasledovanju ne vsem dosegljivega cilja
vidijo v drugih tekmece. Ker vedo, da jih bo le malo doseglo želeni rezultat,
s svojim obnašanjem pripomorejo k pretiranemu tekmovalnemu vzdušju. Tekmovanje
motivira predvsem tiste učence, ki vedo, da imajo možnost za uspeh, tiste, ki
imajo pozitivne izkušnje in visok pojem o lastni sposobnosti. Negativni učinki
tekmovanj se pokažejo predvsem pri slabših učencih, ki kljub prizadevanjem ne
morejo doseči želenih rezultatov. Dobri tako postanejo boljši, slabi pa še slabši
kot v netekmovalni situaciji, saj jim napetost med tekmovanjem onemogoča, da
bi pokazali to, kar sicer zmorejo. Prav zaradi negativnih učinkov je pomembno,
da so tekmovanja le občasna oblika motiviranja.
Drugače pa je, če učitelj v razredu organizira tekmovanja, kjer je v ospredju
tekmovanje s samim seboj. Pri takšnih tekmovanjih se vsak posameznik bori z
nalogo in jo skuša premagati po svojih najboljših močeh, čuti, da se potrjuje
v skladu s svojimi sposobnostmi. Spoznava svoje meje in ve, da bo z vztrajnejšim
in kvalitetnejšim učenjem dosegel več. Prejšnje rezultate primerja z novimi
in sam ugotavlja, če je postavljeni cilj dosegel ali presegel. To ga motivira
(Marentič-Požarnik, 1988, 2000; Krajnc, 1982).
VIRI
NEGATIVNE ZUNANJE MOTIVACIJE
Graja,kazen
Graja oz. kazen je učiteljeva reakcija na posledice
učenčeve aktivnosti, je kritika za slabo vedenje. Ker ne deluje motivacijsko,
mora biti njena uporaba premišljena. Pri izvajanju kaznovanja je pomembno, da
je kazen stvarna in neosebna, ustrezati mora kršitvi, izrečena pa mora biti
umirjeno, a vendar odločno. V večini primerov je bolje, da učitelj izreče grajo
ali določi kazen na samem in ne pred celim razredom (Marentič-Požarnik, 1988,
2000; Woolfolk, 2002).
Stres
O stresu govorimo, ko je človek izpostavljen
telesnim ali psihičnim obremenitvam, ki jim je težko kos. Šola in pouk predstavljata
za večino učencev vedno bolj stresno situacijo s svojimi pričakovanji in zahtevami,
velik problem pa za učence predstavljajo tudi stresne socialne situacije, kot
so konflikti in razočaranja, pri katerih učenec občuti jezo in žalost. Učni
stres pa najpogosteje spodbudijo prezahtevne in preobsežne domače naloge, obseg
in abstraktnost učne snovi, preveliki razredi, zunanja preverjanja in testiranja,
učiteljev slab in neoseben odnos ter zasmehovanje in trpinčenje s strani sošolcev.
Stres deluje izredno nemotivacijsko, saj spodbudi v učencu občutek anksioznosti
in strah (Marentič-Požarnik, 2000).