ODNOS MED NOTRANJO IN ZUNANJO MOTIVACIJO

Barica Marentič-Požarnik (2002) navaja v članku »Notranja učna motivacija kot pogoj in cilj kakovostnega izobraževanja« rezultate metaanalize, ki je bila opravljena leta 1999. V raziskavo je bilo zajetih 128 opravljenih eksperimentov iz zadnjih 25 let. Ugotovitve raziskave so podrobno pokazale, da zunanje nagrade bistveno zmanjšajo notranjo motivacijo. Njihov negativni učinek se pokaže predvsem, kadar so:

Učinek zunanjih nagrad pa je odvisen tudi od posameznikovega presojanja o vrednosti nagrade. Bandura, Deci in Lepper (v Stipek, 2002) ločijo kontrolno in informativno vrednost nagrade. Nagrada ima kontrolno vrednost takrat, ko jo uporabimo kot vzpodbudo za izvajanje naloge. Učenec jo občuti kot zunanjo kontrolo, saj ne vsebuje nobene povratne informacije o stopnji znanja. Povzroči, da učenci izvajajo neko dejavnost zaradi pričakovane nagrade, vzrok njihovega delovanja je v zunanjih dejavnikih. Zunanja nagrada je tako občutena kot oblika kontrole, zmanjšuje notranje zanimanje in s tem ovira notranjo motivacijo ter občutek samokontrole. Informativna vrednost nagrade pa služi kot podatek o tem, v kolikšni meri obvladamo določeno snov. Učenec jo občuti kot informacijo o lastnih zmožnostih in učinkovitosti. Kljub dejstvu, da je informativna nagrada zunanja podkrepitev, le-ta ne zmanjšuje notranje motivacije. Če kontrolna vrednost nagrade zmanjšuje ali izniči zanimanje za nalogo, ko jo umaknemo, se po informacijski nagradi zanimanje za nalogo obdrži (Stipek, 2002; Pintrich, Schunk, 1996).

Notranja motivacija je tako ključ do kakovostnega procesa in rezultata. Žal pa ne navdihuje vseh učencev. Takrat jo spodbudimo z zunanjimi motivacijskimi sredstvi, z različnimi pozitivnimi spodbudami, da bi vzbudili začetno ukvarjanje z dejavnostjo. Pri tem je pomembno, da učitelj upošteva nekatera načela, ki jih Cveta Razdevšek-Pučko (1999) imenuje »P načela« za uporabo zunanjih motivacijskih spodbud. Te naj izbiramo: prilagojeno, postopno, previdno, premišljeno, preudarno in pravočasno. Bistveno je torej, da je učitelj o pravilni uporabi poučen, da ve, za koga, kdaj in kako uporabiti zunanje motivacijske spodbude, ne da bi pri tem ogrozil že prisotno notranjo motivacijo.

Spaulding (1992, 56) navaja dve situaciji, kjer so zunanje nagrade primerno uporabljene:

Ugotovitve različnih avtorjev o vplivu zunanje motivacije na notranjo povzemam z naslednjimi trditvami:
  • zunanje nagrade uporabimo premišljeno takrat, ko je notranja motivacija prešibka ali ko nanjo ne moremo računati,
  • uporaba zunanjih nagrad je škodljiva, ko je učenec za neko aktivnost že notranje motiviran, takrat lahko nagrade zadušijo pristni interes,
  • ustreznejša je uporaba informativne kot kontrolne funkcije nagrade,
  • zunanja motivacija prehaja v notranjo takrat, ko so pozitivne zunanje spodbude učencu v pomoč, da ugotovi, da je snov zanimiva in da lahko v njej odkrije interes.
NAZAJ