Rodoslovje - prva stran

Slovensko   rodoslovno društvo

O izvoru priimka Toplišek
(objavljeno v DREVESIH, 2001/4, str. 22)

Priimek Toplišek je v enaki obliki dokumentiran že vsaj 450 let. Leta 2000 je bilo po podatkih CRP[1] v Sloveniji 256 oseb s tem priimkom, kar pomeni, da ne gre za pogost priimek.

Kljub tveganju, da bi bilo videti, da na nekdanji pomen priimka Toplišek preveč gledamo z vidika današnjih podatkov in njihovih razlag, že na začetku lahko ugotovimo, da raziskava na koncu ne pokaže bistvenih razhajanj med današnjo in »najverjetnejšo« razlago pred nekaj sto leti.[2]

Hipoteza: priimek je nastal iz slovenskega (slovanskega) krajevnega imena

O najverjetnejšem izvoru tega priimka pričata osnovni koren “Topli” in pripona  “-šek”. Čeprav je pripona –šek lahko tudi patrimoničnega izvora (po očetovem imenu), strokovnjaki menijo, da gre v večini primerov za priimek, ki je nastal iz krajevnega imena[3]. Za priimke, ki so nastali iz krajevnih, ledinskih, zaselskih in podobnih imen, menijo, da so bolj izvirno slovenski v primerjavi s tistimi, ki so nastali iz rojstnih imen, iz stanovskih nazivov ali po značilnih telesnih ali značajskih lastnostih.

Med mojim dosedanjim rodoslovnim raziskovanjem se je le redko porodilo vprašanje, od kod priimek Toplišek. Neki sorodnik, ki nosi ta priimek, je menil, da gre za ime nemškega porekla. Žal se takrat za izvor priimka nisem dovolj zanimal, da bi od njega izbezal kakšno resnejšo utemeljitev. Vse dosedanje, z dokazi podprte ugotovitve kažejo zanesljivo v drugo smer: priimek je zagotovo slovenskega (slovanskega) porekla. Še več, nemška (ali nemško zapisana) krajevna imena, ki so lahko povezana s toponimom[4] toplice, so slovanskega izvora.

Koren priimka Toplišek lahko najverjetneje povezujemo s krajevnim imenom tople vode, izvira. Po SSKJ je toplica “topli izvir, vrelec”, pridevnik topliški pa “nanašajoč se na toplico”. Tudi na Hrvaškem je krajevno ime toplice zelo pogosto in ima enak (mikro)toponimski pomen kot v slovenskem jeziku. Priimki na –šek (tudi kajkavski: -ščak, šček, šak) spadajo poleg priimkov na –nik med najštevilnejše krajevne priimke. Čeprav izhajamo iz domneve, da gre za krajevni priimek pa nam to ne pomaga dosti, da bi določili kraj(e) nekdanjega bivanja prednikov s tem priimkom. Krajevnih imen s korenom topli(c/š) - je namreč precej, in to ne samo v Sloveniji. Morda je tudi to razlog, da v Kebrovem imenoslovnem delu, ki obravnava priimke na –šek (gl. vir št. 3 ), priimka Toplišek ni med značilnimi priimki, ki so nastali po krajih, kjer so prebivali njihovi nosilci.

Po internetu sem junija 2001 v Celovcu našel gospoda s priimkom Toplic. Ko sem ga vprašal, če mu je morda znano, od kod njegov nenavadni priimek, mi je odgovoril, da je nekoč slišal, da ima to ime nekakšno zvezo z vodnjak ali vodnjaček (»Brunnen, Brünnchen oder so«). O mojem komentarju, da gre za možno povezavo s slovanskim toplice (Warmbad, Thermalbad, warme Wasserquelle…), žal nisva nadaljevala.

Domnevamo torej, da so ob nastajanju priimkov s pridevniškim vzdevkom “topliški” imenovali člane družine, ki so bivali v bližini toplega vrelca ali morda toplega potoka. Takšna tvorba je za slovenski jezik običajna[5]. Kot bomo videli kasneje, je možna prvotna oblika raziskovanega priimka tudi Topličar ali Topličnik.

Kaj nam pove krajevno ime toplica?

Besedo topel je mogoče s podobnimi koreni slediti tudi v stare in manj razširjene jezike, kjer je večinoma razvidna povezava z indoevropskim korenom *tep- (»topel biti«)[6].

Ime toplica je na zemljevidih ali starejših dokumentih (že v 13. stoletju) zapisano tudi kot Topli(t)za, Topliz, Tep(p)litz, Töpli(t)z. Vsi ti zapisi so le ponemčen zapis imena toplica, ne pa izvirno nemško ime.

V nemških slovarjih ne najdemo podobne besede, povezane s toplo vodo, zato je bolj verjetno, da je tudi krajevno ime Tauplitz slovanskega izvora (Avstrijska severna Štajerska). To potrjuje tudi bližnji Bad Mitterndorf (Bad = toplice, zdravilišče)[7]. Začetek toponima Tau- in zaključek –plitz (-platz?) bi lahko vodila tudi v drugo smer: rosa, vlaga, padavina (Tau), tajati se (tauen) in kraj, mesto (Platz) – vse to je možno povezati s toplim izvirom, kjer se pojavlja rosa, kjer se sneg vedno taja ipd.. Vendar nemška etimologija za besedi Tau in tauen ne ponuja razlage, ki bi bila v pomoč pri iskanju izvora toponima toplice (»glasovne in morfološke podrobnosti so neznane, poreklo nejasno…«)[8]. Zato ostajamo pri domnevi, da je toponim Tauplitz slovanskega izvora.

Pri severnonemškem kraju Töplitz (Brandenburško) nismo našli povezave s termalno vodo, je pa povezava s Slovani[9]. Teplice so na Češkem (Toeplitz) in na Poljskem (T. nad Metuji). V nemški občini Züsow pri kraju Duchov najdemo kraj Teplitz. Nemški zapis Töplitz najdemo celo v Romuniji (v romunskem jeziku je to Toplita) – kraj je v okrožju Harghita, kjer je večina romunskih mineralnih izvirov in je tudi sicer geotermično zelo razgibano[10]. V Romuniji je še več krajev z imenom Toplita, kar kaže na staroslovanska imena krajev.

Povezava topli -vrh, -reber, -jama se pojavlja v ledinskih imenih s pomenom »zavetna, prisojna lega«. Te primere je zelo težko povezovati z morebitnim izvorom priimka Toplišek. Zlasti ni jasno, kakšna bi bila besedna izpeljava v raziskovani priimek. Ta izpeljava je pri besedi toplice in pri nekaterih hidronimih razvidnejša. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je »prisojnih leg« veliko po vsej Sloveniji, medtem ko je toplic ali toplih potokov razmeroma malo.

Največ možnih in zelo verjetnih povezav ima raziskovani priimek z imenom topla in z njim povezanimi hidronimi in toponimi Toplica / Toplice[11]. To so pogosta imena pri vseh Slovanih. Včasih so toplice spremenjene v povezavo topol- (npr. Toploščica), kar je splošnoslovanska toponimična baza, čeprav redka pri vzhodnih Slovanih (Bezlaj). Možna povezanost baze topol- s priimkom Toplišek je nerazvidna in manj verjetna, zato je še nismo raziskovali.

Opis k Jožefinskim zemljevidom (1763-1787) v 5. zvezku našteva kar nekaj krajevnih imen Toplice. Nekatera z veliko verjetnostjo lahko povežemo s priimkom Toplišek: kraj Toplicze zu Vetternek - Toplice pri Mrčnih selih pod Vetrnikom (številni doslej najdeni priimki), Rimske Toplice (Tiefferer Bad oder Toplitz). Drugih takratnih imen še nismo mogli povezati s priimkom Toplišek: potok Toplica pri Topolšici, kraj Toplice (danes del mesta Zagorje), Topliz/Teplicz/Bad Topliz Dobrna, Štore s Toplize (Schtorre wobey Toplize).

Na današnjem zemljevidu Slovenije je vrisana kmetija Toplišek, ki je v samem osrčju domnevnega območja, od koder izvira ta priimek (Rudnica). Prav tako je vpisan Topliški potok, ki izvira pod Vetrnikom (zanimivo je, da ta potok ni imenovan v Jožefinskem zemljevidu, kar bi bil dragocen podatek). Razni današnji slovenski toponimi Toplic/č-, ki jih ne moremo povezovati s priimkom Toplišek, so: zaselek pri Hotavlju, pokrajinsko ime v Kočevskem rogu, potok pri Kostelskem).

Prostorska razporejenost (areal) priimka Toplišek

Z domnevno povezavo toponima toplice se sklada tudi prostorska razporejenost priimka Toplišek. Velika večina današnjih oseb s tem priimkom živi oz. izvira z območja Kozjanskega, kjer je precej termalnih/toplih izvirov vode.

Začasni slovar slovenskih priimkov[12] našteva priimek Toplišek v teh okrajih: Krško, Laško, Dravograd, Šmarje pri Jelšah, Celje okolica, Brežice (vse po ljudskem štetju leta 1931); v mestu Ljubljana (leta 1935 po adresarju) in v Slovenskih Konjicah (leta 1948 po ljudskem štetju).

Tudi analizi s pomočjo telefonskega imenika in CRP sta skladni z domnevnim kozjanskim poreklom. V letu 2000 je bila glavnina priimkov Toplišek v naseljih:

· Upravna enota (UE) Šmarje pri Jelšah: Pristava pri Mestinju, Gostinca, Rjavica, Rogaška Slatina, Virštanj, Rudnica, Olimje, Zgornje in Spodnje Tinsko, Kozje, Podčetrtek;
· UE Krško: Krško, Dolenja vas pri Krškem, Mali Kamen, Ravne pri Zdolah, Pleterje, Golek, Koprivnica, Veliki Dol;
· UE Laško: Laško, Brezno, Huda Jama, Marija Gradec;
· UE Brežice: Brežice, Bizeljsko, Arnovo selo;
· UE, ki mejijo na gornje enote: Šentjur pri Celju, Celje, Slovenske Konjice.
Priimki, ki so v ostalih UE, izhajajo s Kozjanskega (preverjeno) ali pa so še redki neraziskani osamelci.

Kozjanska toponima, ki najbolj neposredno kažeta na priimek Toplišek, sta kraj Toplice in še bolj Topliški potok pri Mrčnih selih. Ali je zgolj naključje, da je v okolici tega potoka, ki izvira pri kraju Toplice pod Vetrnikom, od 17. stoletja do danes eno največjih »nahajališč« družinskega priimka Toplišek? Zanimivo je, da Bezlajeva »Slovenska vodna imena« tega potoka ne omenjajo (gl. vir št. 11). Če je ime tega potoka novejše, je vsaj potrditev pridevniške tvorbe, ki je verjetno botrovala tudi priimku Toplišek. Za neposredno trditev, da je najzgodnejše jedro tega priimka nastalo pod Vetrnikom in da so se predhodniki razselili po Kozjanskem, ni dovolj dokazov. Zato ostajamo pri bolj zanesljivi trditvi, da je prvotni areal priimka med Koprivnico-Velikim Kamnom in Podčetrtkom-Žusmom.

Tudi rodoslovne raziskave nazaj do konca 17. stoletja skoraj vse kažejo na to območje. Trenutno so izdelana tri obsežna rodoslovna drevesa, ki skupaj z nepovezanimi družinami zajemajo okrog 800 oseb s priimkom Toplišek. Zahodna veja izvira iz Koprivnice, obkrožajo pa jo številni enaki priimki še nepovezanih družin iz okolice Mrčnih sel in zlasti z Vetrnika. S to vejo je najverjetneje povezana smer proti Laškemu in Nemčiji, dokazana pa je povezava z Argentino. Osrednja veja izvira iz okolice Pristave, Gubnega, Pilštanja; iz te veje je doslej najstarejša dokumentirana omemba priimka Toplišek (1573). Vzhodna skupina priimka po dosedanjih podatkih izvira iz Rudnice in zajema tudi kraje Olimje, Pristava in Loka pri Žusmu. Iz te veje je izšla obsežna skupina, ki je danes v ZDA. Vse tri največje raziskane rodbinske veje so krajevno zelo blizu ali celo prepletene. Iz njih izhaja vsaj 95% današnjih priimkov Toplišek.

Primerjava s podobnimi priimki

Morda bodo dodatne ugotovitve k izvoru priimka Toplišek prinesle raziskave porekla podobnih priimkov, ki smo jih s pomočjo CRP in telefonskega imenika našli v letu 2001: Topličar (19 – brez izrazitega jedra v Sloveniji), Topličanec (31 - 23 na širšem Celjskem in Kozjanskem), Topličan (4 – brez izrazitega jedra), Toplikar (51 – večinoma na Primorskem) in Topličnik (nikogar v Sloveniji!).

Način zapisovanja priimka

Stari načini zapisovanja priimka Toplišek ne dajejo opore za raziskave izvora. V nemškem zapisu je črka š zamenjana s sch, ostalo je nespremenjeno. Primer izpisa v gotici (računalniški Sütterlin) vidimo na desni strani. V zapisih od konca 17. stol. dalje je bil priimek večinoma zapisan s šumnikom sch in le zelo redko z izpuščeno strešico nad š. Ta priimek torej v preteklosti kot zapis ni bil bistveno spreminjan, kar je pogosta težava pri nekaterih slovenskih priimkih (npr. Wah namesto Bah, Wogrin namesto Ogrin).

Zanimivo je, da pri izseljenih osebah v Nemčiji, ZDA in Argentini priimek ni bistveno popačen oz. je brez izjeme prilagojen tuji izgovorjavi le tako, da je šumnik š zamenjan s črko brez strešice (s). Zlasti za Nemčijo je nenavadno, da niso pričeli uporabljati sch.

Vpliv zgodovinskih migracij[13]

Na prostorsko razporejenost kozjanskega priimka Toplišek so gotovo vplivale velike zgodovinske migracije:

· Turški vpadi: Kozjansko je bilo s smeri hrvaškega ozemlja zelo dostopno za Turke. Zato so v teh krajih zgradili veliko obrambnih gradov, kar je povečalo gospodarski pritisk na pretežno kmečko prebivalstvo. Poročajo o dveh največjih vpadih, ki sta neposredno prizadela tudi Pilštanj. Leta 1476 so plenili po okolici Pilštanja, Sevnice, Kozjega in Rogatca; avgusta ali septembra 1494 je tamkaj plenilo okoli pet tisoč Turkov, ki so polovili in odpeljali v sužnost mnogo ljudi. Najbolj je bil torej izpostavljen del med Kozjim in Podčetrtkom, manj pa Vetrnik in kraji za njim.

· Kmečki upori: v uporih leta 1515 in 1573 je zagotovo sodelovalo tudi nekaj družin Toplišek iz osrednjega Kozjanskega (Pilštanj, Lesično, Drensko Rebro, Kozje…). Gregoričeva vojska je zahtevala, da mora dati v krajih, ki so stopila v »bratstvo«, vsaka hiša po enega moža za vojsko, »gospodarja ali dobrega, močnega hlapca«[14]. Ob koncu leta 1572 je kovač Pavel Šterc, ki je upravljal hartenštajnske kovačnice v Lesičnem, sporočil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bistriških kmetov. 3. februarja 1573 so se v grajskih kovačnicah zbrali Jože Gubenšek, Martin Amon, Anton Kovačič, Miha Zakošek in Matija Toplišek. Skozi Podsredo so se odpravili v Videm, kjer je bil posvet kapitanov. To je doslej najstarejša dokumentirana omemba kozjanskega priimka Toplišek[15]. Prav vse priimke drugih puntarskih »kapitanov« najdemo v današnji rodovni povezavi z družinami Toplišek na osrednjem Kozjanskem. Pilštanjski grof Helfenberg se baje ni znesel nad uporniki s kakšnimi večjimi povračilnimi ukrepi. Kljub temu lahko domnevamo, da se je kak prestrašeni kmet preselil ali pa se je za takšno pot odločil po porazih na Krškem polju.

· Propad kozjanskih glažut: Še okrog leta 1700 najdemo na Vetrniku veliko priimkov Toplišek. Njihove povezave proti Mrčnim selom-Koprivnici ali na drugo stran proti Kozjemu-Pilštajnu še niso povsem ugotovljene, vendar je možno po priimkih zakoncev sklepati, da so izvirali v glavnem iz koprivniške smeri. Kam so se razselili po propadu vetrniških glažut, tudi še ni jasno; danes je po Vetrniku le še nekaj hiš in nihče se ne spomni priimka Toplišek.

· Izseljevanje proti železnici in rudnikom: Tako kot druge revne slovenske pokrajine je tudi Kozjansko doživelo velika izseljevanja. Iz dosedanjih družinskih raziskav so znane smeri v Nemčijo (preko Laškega - rudarji), v ZDA in v Argentino. Seveda so se selili tudi v večje slovenske kraje ob južni železnici in deloma tudi v Zagreb. Žalostno zaslugo za ohranitev priimka Toplišek so imela dekleta, ki so odšla služit v mesta; zaradi njihovih nezakonskih sinov se je ohranjal družinski priimek.

V Nemčiji je okrog deset oseb s priimkom Toplisek; povezava s Kozjanskim je že ugotovljena v primeru ene družine. Anton iz Rudnice je v ZDA botroval lepi veji, ki obsega okrog 80 oseb, vendar se danes le še trije pišejo s priimkom svojega pradeda (eden je moški). Jožef[16] s Kozjanskega ima danes v Argentini le eno pravnukinjo, ki se še vedno piše Toplisek. Vse izseljence smo raziskali predvsem s pomočjo interneta.

Odprta vprašanja za nadaljnje raziskovanje

Če drži domneva o povezanosti priimka Toplišek s krajevnim imenom za toplice, zakaj ni priimka Toplišek tudi zunaj Kozjanskega, zlasti pa tam, kjer so termalni izviri (npr. Dolenjske Toplice, nekateri prekmurski kraji)?

Kakšna je možnost, da bi priimek Toplišek nastal neodvisno na različnih krajih? Na Kozjanskem so si do sedaj raziskane rodbine krajevno zelo blizu in že tako povezane, da lahko skoraj izključimo ločeno nastale priimke. Nekaj še ne dovolj raziskanih sledi pa vendarle vabi k premisleku. Omenimo zlasti najpomenljivejše:

· V župnijskih knjigah Sv. Petra na Otočcu najdemo okrog leta 1700 rojenega Luko Topliška, ki je imel sinova Andreasa (roj. 1728) in Johana (roj. 1738). Živeli so v Zagradu in v Herinji vasi. Ti kraji so blizu Krškega in Rajhenburga, kamor so se selili Topliški z območja Koprivnice, zato je možno, da se je kak pogumnež v 17. ali 18. stol. priženil na območje Šmarjete. Druga, še bolj oddaljena možnost je iz časov kmečkih uporov v 16. stol.: nekaj bojev je bilo na Krškem polju in morda je kateri od preživelih puntarjev našel varno zatočišče pri Otočcu[17].

· V statusu animarum za Topolšico najdemo v letih 1806-1809 vpisano družino Jacoba Toplitschnig-a (roj. 1767). Ob tem je zanimivo, da leta 2001 po podatkih CRP v Sloveniji ni priimka Topličnik.

· Na levem bregu Savinje, nasproti Rimskih Toplic je naselje Globoko. Po terezijanskem katastru (1751) je na urb. št. 22 kmetoval Adam Topličar (Toplišek), leta 1789 je bil po jožefinskem katastru na isti številki Boštjan Toplišek[18]. Ko je šlo leta 1799 posestvo na dražbo, je bil zadnji gospodar Jožef Toplišek[19]. Še danes je v okolici Laškega precej družin Toplišek in tudi pri najstarejših omembah ni izključeno, da je šlo za prišleke s Kozjanskega, saj je izkazano, da so se selili z območja Kozjega/Vetrnika preko Planine in Jurkloštra proti Savi oz. proti gospodarsko živahnemu Laškemu.

  Sklep

Dosedanje raziskave priimka Toplišek prepričljivo kažejo, da gre za slovenski (slovanski) priimek, ki izhaja iz korena hidronimov/toponimov Toplic- (-š). Možni najzgodnejši različici priimka sta Topličar in Topličnik. Prvotni areal priimka je na osrednjem Kozjanskem, kjer bo možno z dodatnimi rodoslovnimi raziskavami povezati obsežna rodbinska drevesa.

Kljub temu, da se zdijo vse bistvene ugotovitve o izvoru priimka Toplišek dokazane, je še nekaj odprtih smeri za poglobljeno raziskovanje; zlasti mislimo na izvor podobnih priimkov in na »osamelce«, ki jih še nismo mogli povezati s Kozjanskim.

O P O M B E : 

Na vrh