Rodoslovje - prva stran nazaj 
grb
Slovensko  
rodoslovno društvo 
Kako začeti z rodoslovnim delom



Kako začeti z rodoslovnim delom?
Peter Hawlina, dipl.ek.
Pogosto slišimo posameznike, ki trdijo, da si zelo želijo raziskati svoje poreklo in sorodstvo, pa ne vedo, kako bi se tega lotili, prepričani so tudi, da je naloga za amaterja prezahtevna. Večkrat smo v našem biltenu že dajali navodila za delo, vsebuje jih Priročnik za rodoslovca začetnika. Kljub temu ne bo odveč, če kratka navodila ponovimo. To je toliko bolj smiselno, ker sta za delo na voljo tudi dva obrazca: Moji predniki in Družinski list. Obrazce lahko dobite na društvenih srečanjih. Navodila začenjamo brez omembe računalnika, o njem bomo dodali nekaj misli na koncu.

1.
Predpogoj za delo je ta, da se naloge zares želimo lotiti. Naloga ni zapletena, ni potrebno predznanje, ne rabimo pripomočkov, vendar je z njimi delo lažje, zato jih priporočamo.

2.
Oskrbite se z nekaj izvodi obeh obrazcev - Moji predniki in Družinski list. Že po kratkem ogledu vam bosta razumljiva. Sedite in oba izpolnite kolikor veste na pamet.

3.
Manjkajoče podatke dopolnite s podatki iz domačega arhiva. Še bolje pa je, da vam obrazce izpolnijo vaši starši ali celo stari starši, če jih imate. Manjkajoče podatke poskusite zbrati pri živečih sorodnikih. Delo si organizirajte kot vam najbolje ustreza, na tej stopnji boste že uporabili lastno metodo urejanja dokumentacije, jo razporedili po mapah in zanjo izbrali stalno mesto.

4.
V dosedanjem delu ste obrazec Moji predniki izpolnili z vsemi podatki vsaj za štiri generacije. Nabralo se vam je več družinskih listov. Morebitni manjkajoči podatki vam sami nakazujejo smeri nadaljnjega raziskovanja. Vaše zanimanje bo morda usmerjeno bolj v neko izbrano smer, večina pa bo verjetno vsem smerem pripisovala enak pomen. Pri raziskavah se je navadno smiselno osredotočiti na tiste, kjer je delo lažje, vredno je čimprej 'izkoristiti' najstarejše sorodnike. Lahko poskusite z dopisovanjem, vendar so izkušnje pokazale, da je odziv majhen. Zato je treba zbiranje kombinirati z obiskovanjem izbranih oseb in podatke zbirati neposredno. Najbolje je, da sta pri tem delu raziskovalec in intervjuvanec sama. Raziskovalec naj intervjuvanca pazljivo posluša, pusti naj mu, da ta prosto govori in ga samo opomni na morebitna neskladja ali pomanjkljivosti. Šele po tem, ko bo očitno, da je intervjuvanec končal, mu lahko postavimo še dodatna vprašanja. Zlasti pri starejših ljudeh je treba biti obziren, da bi jih ne utrujali. Bolje je ponoviti obisk po nekaj dneh.

5.
Za vsak vneseni podatek je zelo važno, da si označimo vir. Sistem označevanja je poljuben. Npr. povedal X.Y., dokument /oznaka/ in podobno.
Če ste si pri delu poleg osnovnih podatkov beležili tudi krajše ali daljše opombe, opise, zgodbe, dogodivščine, življenjepise, je priporočljivo, da vse to in morda originale ali kopije dokumentov, fotografij, predmetov in drugega gradiva shranite z rodovniškim gradivom. Morda boste nastavili mape, fascikle, albume in podobno.

Če ste pri svojem delu sledili navodilom, ste zbrali podatke za nekaj manj ali več kot 100 oseb. Za delo ste potrebovali nekaj tednov, skupaj kakih 10 do 20 ur. Zbrano gradivo lahko shranite in ga občasno dopolnete z novostmi, rojstvi, porokami in smrtmi.

Vaše delo lahko s tem zaključite. Opravili ste delo, ki bo morebitnemu zainteresiranemu dediču velika dragocenost.

Več kot verjetno pa ste pri svojem delu začutili veselje za nadaljevanje. Nadaljujete lahko brez pomoči in izkušenj drugih, na tak način dela večina raziskovalcev. Lahko pa si delo olajšate s tem, da posežete po literaturi. Tuje literature je zelo veliko, knjig in časopisov, nastaja pa tudi domača. Poleg omenjenega priročnika so v vsaki številki biltena našega društva številni prispevki, ki vam bodo, če jih boste pravočasno spoznali, močno olajšali delo. Mnogi raziskovalci so že ugotavljali, koliko dela bi jim bilo prihranjenega, če bi poznali priporočila. Rodoslovno društvo prireja redna mesečna srečanja, poleg tega pa še tematska predavanja, oglede arhivov, predstavitve različnih načinov dela, razstavlja rodoslovno gradivo in rodovniške prikaze, člani si izmenjujejo izkušnje, delovne pripomočke, literaturo, podatke itd. Društvo tudi skrbi za povezave s tujino.

Za konec še računalnik. Mnogi raziskovalci so opravili osupljive raziskave in zgradili zavidljive rodoslovne izdelke brez računalnika. S tem so neizpodbitno dokazali, da računalnik pri tem delu ni nepogrešljiv. Ravno tako pa je očitno, da si z njim lahko bistveno olajšamo delo, raziskave pa lahko širimo praktično brez omejitev. Tudi za to trditev ne manjka dokazov, ne le v tujini, dovolj jih je že tudi doma. Na srečanjih društva rodoslovcev in v biltenih se temu področju posveča nenehna pozornost, zainteresirani lahko delo z rodovnikom, računalnikom in v slovenščino prevedenim programom spoznajo na tečaju. če boste pri svojem delu uporabljali računalnik, vam bodo tudi tale priporočila za delo skoraj nepotrebna, odveč vam bosta tudi oba omenjena obrazca, začeti pa se vseeno splača prav z njima, najprej pa izpolnite obrazec Moj rodovnik. če ga boste izpolnjevali na pamet, boste zanj porabili nekaj minut. To bo preizkusni kamen vaše pripravljenosti za delo.