Rodoslovje - prva stran

Slovensko   rodoslovno društvo

do 500  -  500-1000  -  1000  -  1100  -  1200  -  1300  -  1400  -  1500  -  1550  -  1600  -  1650  -  1700  -  1750  -  1800  -  1850  -  1900  -  1950  -  2000

Podobni prikazi v tujini: Europäische Geschichte in Daten

do  5 0 0
181 pr.n.š.	Ustanovljena rimska kolonija Akvileja (Oglej) za nadzor nad keltskimi plemeni med Alpami in Jadranom.
okr.16 pr.n.š.	Z zasedbo Panonije se je končalo rimsko vojaško osvajanje sedanjega slovenskega ozemlja.
okr. 45 n.š.	Keltska naselbina Celea povzdignjena v municipij.
okr. 103-106	Cesar Trajan podelil ptujskemu naselju (Poetovio) status mesta.
452	Attila zavzel Oglej

500-1000
546-568	Na sedanjem slovenskem ozemlju so živeli Langobardi, ki so se nato odselili v Italijo (dukat s središčem v Čedadu).
okr. 550	Slovani so se začeli seliti z Moravske čez Donavo.
562	Justinijanova zveza z Obri
okr. 580	Propadla je Emona.
585-590	Drugi naselitveni val Slovanov ob Savi in Dravi navzgor.
590	Slovansko odposlanstvo v ujetništvu Bizanca
600	Donavska bitka med Bizancem in Obri
okr. 600	Slovani so prodirali v Istro in se naseljevali do roba tržaškega in buzetskega zaledja.
623/4	Samo ustanovi slovansko državo in vodi boje proti Obrom
okr. 743	Bavarci so pomagali Karantancem v boju proti Obrom in jih hkrati podredili.
752-769	Začetek pokristjanjevanja s salzburškimi misijonarji.
788	Karel Veliki si je podredil Bavarsko in od nje odvisno Karantanijo.
konec 8. stol.	Franki so začeli načrtno naseljevati Slovane v zaledje istrskih mest
803-811	Drava je postala cerkvena meja med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom.
819-820	Karantanci in Karniolci so se kot zavezniki Ljudevita Posavskega bojevali proti Frankom in po porazu dokončno izgubili samostojnost.
868	Papež Hadrijan II. potrdil slovanske knjige in dobril slovansko bogoslužje Cirila in Metoda.
894	Čez Donavo so vdrli Madžari; plenili so po Panoniji in se naselili med Tiso in Donavo.
898-899	Madžari prvič vdrli čez sedanje slovensko ozemlje v Italijo.
920-954	Madžari čez sedanje slovensko ozemlje najmanj osemkrat vdrli v Italijo.
952	Istra, Furlanija in Verona pripadejo Bavarski.
955	Nemci pri Augsburgu porazili Madžare; do okr. leta 1000 je nemška država obnovila oblast nad vsem sedanjim slovenskim ozemljem.
973	Škofija iz Freisinga dobila na Gorenjskem loško gospostvo.

1 0 0 0
2. pol. 10. stol.	Na Slovenskem so začele nastajati prve pražupnije.
1036-1311	Savinjska krajina je bila del Kranjske.
1054	Razkol med rimsko in grško cerkvijo: razkol med vzhodno in zahodno cerkvijo.
1060	Beljak je dobil pravico prirejati sejme in kovati denar.
11. stol.	Na Slovenskem sta se začela uveljavljati plug in kosa
	Omenjajo se prvi gradivo na Slovenskem.
11.-12. stol.	Utrdila se je štajersko-madžarska meja na Muri.

1 1 0 0
okr. 1130	Prvič se omenja plemiška družina z Žovneka.
1136	Ustanovljen cistercijanski samostan v Stični, najstarejši in najpomembnejši na Slovenskem.
1140	Ustanovljen benediktinski samostan v Gornjem gradu.
1145	Beneška republika je vsilila Kopru t.i. zavezniško pogodbo.
1150	Beneška republika je vsilila Piranu t.i. zavezniško pogodbo.
1161	Prvič se omenja vojvodski prestol na Gosposvetskem polju.
1165	Ustanovljen kartuzijanski samostan v Žičah.
okr. 1170	Ustanovljen kartuzijanski samostan v Jurkloštru.
1170	Ustanovljena Koprska škofija.
12. stol.	Na Slovenskem se je izoblikovala osnovna župnijska mreža.
okr. 1200	Kolpa je postala meja med Kranjsko in Hrvatsko.

1 2 0 0
1230-1249	Po J.V.Valvasorju je bilo v tem času na Slovenskem 11 epidemij kuge.
1233-42	Ustanovljen minoritski samostan v Ljubljani.
1261-70	Češki kralj Otokar II. je osvojil Štajersko, Kranjsko in Koroško.
1277	Prvič se omenjajo Judje v Mariboru.
1278	Nemški kralj Rudolf Habsburg je porazil Otokarja II., odvzete slovenske dežele so pripadle Habsburžanom.
1279-83	Koper, Izola in Piran morajo priznati beneško nadoblast.
13. stol.	Na Slovenskem so se začele odpirati kovnice.

1 3 0 0
okr. 1300	Na Slovenskem živelo okrog 500.000 prebivalcev.
1316	Prvič se omenjajo Judje v Gorici.
1325	Prvič se omenjajo Judje v Ljubljani.
1333	Žovneški prevzamejo dediščino po Vovbrških grofih (izumrli 1322) v Savinjski dolini s Celjem.
1335	Habsburžani razširijo svojo oblast nad Kranjsko in večino Koroške, do 1382 pa še nad Kras in Trst.
1338	Habsburžani so koroškemu in kranjskemu plemstvu podelili deželne pravice.
15.3.1348	Močan potres je prizadel Beljak.
1377-1450	Na Dunaju študiralo 2271 mladih s slovenskega ozemlja.
1364	Kranjska postane vojvodina.
1381	Podložniki salzburškega gospostva iz okolice Sevnice in Brežic so se pritožili zaradi novih bremen in dajatev.
1382	Trst prešel pod habsburško oblast.
1397	Veliko razširjenje celjskih gospostev na Hrvaškem.
14. stol.	Goriška se je izločila iz Furlanije in postala posebna dežela.

1 4 0 0
1403	Ustanovljen kartuzijanski samostan v Pleterjah.
1406	Herman II. Celjski je "grof celjski in zagorski, ban dalmatinski, hrvatski in slavonski".
1408	Turki prvič vdrli na slovensko ozemlje v Beli krajini (Metlika).
1411	Turki v Metliki in Črnomlju.
1415	Turki v dolini Krke , na Kočevskem, vdor do Ljubljane.
1420	Benetke pridobe Furlanijo (s Tolminskim in Bovškim) ter Istro. Benečani uničili posvetno oblast oglejskega patriarha.
1426	V Savinsjki dolini se prvič omenja ajda.
1428	Nastal Stiški rokopis, poleg Brižinskih spomenikov najpomembnejši slovenski srednjeveški rokopis.
1436	Celjski postanejo državni knezi.
1436-43	Vojna Friderika III. s Celjani.
okr. 1440	Zaradi stroškov z vojskami v habsburških dednih deželah začnejo uvajati izredne davke.
1448	Dajatev za odkup tlake se je v Sevnici pošesterila, obenem pa je urbar nalagal podložnikom novo dolžnost neizmerjeno plužno tlako za oskrbnika salzburškega urada.
1456	Ubit Ulrik Celjski. Posest Celjskih so po dedni pogodbi pridobili Habsburžani.
1456-60	Hudo razvrednotenje denarja zaradi vojn. Cena zlata se je dvignila osemkrat, vrednost denarja je padla na dvanajstino.
1463	Benetke osvojijo južni del tržaškega ozemlja in doline notranjske Reke.
1466	Nastal je Škofjeloški rokopis z najstarejšim zapisom slovenskih imen za mesece.
1469-83	Prvi val turških vdorov. Obdobje najhujših turških vpadov na slovenska tla.
1469	Turki: Metlika, Kočevsko, Ribnica, Ig, do Podgrada v Istri. V okolici Krškega.
1471	Turki: Dolenjska, do Ljubljane, Vinica-Rašica, Loka-Kranj, Kamnik-Gornji grad-Savinjska dolina (Celje-Laško). Dolenjska, Istra in Kras do Gorice, Tržiča, Trsta in Kopra.
1471	Kočevje povzdignjeno v mesto (tudi pravica do obzidja).
1472	Turki: Ptuj, Maribor, Slovenj Gradec; Čičarija, Trst, Tržič, Gorica, Kras, Cerknica
1473	Turki: Žumberak, Trebnje, Ljubljana, Kranj, Jezersko, Celovec, Podjuna, Slovenj Gradec, Vitanje, Konjice, Celje, Šentjur, Podsreda.
1473	Kranjska je na pol požgana. Kmetje so ob prvih uporih zahtevali boljšo obrambo proti Turkom.
1474	Turki: okolica LJubljane, Savinjska dolina; Pilštanj, Žusem, Podčetrtek, Kozje; Metlika.
1475	Turki: med spodnjo Savinjo in Sotlo (Kozjansko); Dravsko polje; mesec dni plenijo po Kranjskem, zlasti na Gorenjskem.
1476	Turki: dolina Krke, Dolenjska, Bloke, Postojna, Vipava, Gorica, Loka, Ljubljana, Lož; na povratku še Podsreda, Planina, Šentjur, Šmarje, Rogatec. Do Trbiža, Beljaka, Celovca, skozi Podjuno do Slovenj Gradca in mimo Celja do Save.
1476	Friderik III. je dovolil Ljubljani, da ji ni treba vrniti nobenega podložnika, ki se je hotel stalno naseliti v mestu (zaradi večje obrambne moči).
1477	Turki mesec dni plenijo po Dolenjskem; Žusem, Slovenska Bistrica, Dravsko polje; Metlika, Ljubljana, Kras, Vipava, Solkan, Furlanija.
1477	Krško, Višnja gora in Lož povzdignjeni v mesta (tudi pravica do obzidja).
1478	Kmečki upori na Koroškem.
1478	Desetletna vojna zaradi salzburške nadškofije, ki je močno prizadela slovenske dežele.
1478	Turki: Podgrad, Istra, Trst, Tržič; zgornja Soška dolina, Predel, Trbiž; Celje, Konjice;
1479	Turki: Kočevska in Dolenjska do Ljubljane; vzhodna Štajerska do Ptuja in Ljutomera; od Brežic do Pilštanja
1480	Turki: Krško, Ribnica, Cerknica; Gorenjska, Jezersko, Koroška, po Laboški dolini v dolino Mure; srednja Štajerska, Slovenske Gorice.
1482	Turki: Istra in Furlanija.
1483	Turki pol meseca plenijo na Kranjskem in na Koroškem v Podjuni. Ogrski kralj Matija Korvin sklene prvo premirje s Turki.
1491	Turki: Metlika, Novo mesto, dolina Krke, Ljubljana, Ribniška dolina, Bloke, Planina, Prem.
1492	Pogodba med kranjskimi deželnimi stanovi in mesti o kmečkem trgovanju.
1492	Cesar je Kočevarjem in Ribničanom dovolil svobodno trgovino s suho robo, živino in platnom.
1492	Turki: Novo mesto in okolica Ljubljane.
1493	Turki: Dolenjska in okolica Ljubljane; mimo Ptuja do Celja.
okr. 1493	V Idriji odkrili živosrebrno rudo; Idrija je spadala še pod Benetke in je leta 1509 prišla v habsburške roke.
1493-99	Drugi val turških vdorov.
1494	Turki: Kostanjevica, Planina, Pilštanj, Žusem, Studenice, Slovenska Bistrica, Žiče.
1496	Iz Štajerske in Koroške so bili izgnani Judje.
1497	Turki: Ribnica, Cerknica, Logatec, Vrhnika.
1498	Turki: do Ljubljane prek Notranjskega.
1499	Turki: Podgrad, severna Istra, del Goriške, Furlanija.
1499-1503	Obnovila se je vojna med Benetkami in Turki, zaradi česar so Turki pogosteje vdirali na Slovensko.
15. stol.	Prvič se omenjajo Romi na Slovenskem.

1 5 0 0
okr. 1500	Na Slovenskem živelo okrog 500.000 prebivalcev.
1500	Goriški grofje izumrejo; njihovo dediščino (Goriško in gospostva na zgornjem Koroškem) prevzamejo Habsburžani.
okr. 1500	Že od 70-tih let 15. stoletja se razširjajo prebivalci s priimki Hrovat, Hrovatin, Bezjak, Vlah, Skok, Turk. Naseljevali so se v krajih z opustelimi kmetijami: Bela krajina, dolenjska Krka, Ptujsko polje, Ljutomer, Istra. Okrog 1500 se razširijo prek okolice Postojne, Tržaškega Krasa, na Goriško in do meje Furlanije; največ se jih je naselilo okrog Prema in Pivke.
okr. 1500	Za vse podeželske prebivalce na zemljiških gospostvih se je namesto prej različnih imen dokončno uveljavilo novo, skupno ime "podložnik".
1508	Po oceni kranjskih, štajerskih in koroških deželnih stanov so Turki do leta 1508 pobili ali odvlekli iz teh dežel do 200.000 ljudi.  Benetke zavzamejo skoraj vse Primorje, toda 1509 osvoje Maksimiljanove vojske vse nazaj in poleg tega Tolminsko, Bovško in Gradiško.
1511-32	Tretji val turških vdorov; kmetje so zaradi hudih bremen in turških vdorov bežali z zemlje.
1511	Turki: Metlika in Mehovo.
26.3.1511	Dotlej najmočnejši potres na Slovenskem z žariščem na območju Idrije in Cerkna.
1515	Kočevsko: na posestvu grofa Turna se je pričel prvi veliki vseslovenski kmečki upor, v katerem je sodelovalo okoli 80 tisoč kmetov.
1515	Judje izgnani iz Ljubljane.
1515	Nastalo prvo tiskano slovensko besedilo - letak s puntarsko pesmijo "Le vkup, le vkup uboga gmajna..." (Ain newes lied von den kraynnerischen baueren).
1516	Turki: Pivka in Kostel ob Kolpi.
1517	Načrt policijskega deželnega reda je določal, kako se smejo oblačiti pripadniki raznih družbenih slojev.
1520-40	Na Slovenskem se je naselilo veliko Uskokov.
1522	Turki: Pivka do Postojne, Ribnica, Kočevje.
1523	Turki: Metlika
1524	Turki: Bela krajina, Podgrad.
1525	Turki: do okolice Ljubljane.
1526	Turki: Kras in Istra.
1526-27	Ferdinand I. z razširjenjem svoje oblasti nad zahodno Ogrsko pridobi tudi Prekmurje in Porabje.
1527	Ferdinand I. prepovedal protestantizem.
1527	Turki: dvakrat v okolici Metlike; Ilirska Bistrica, Prem, Trst, Devin, Senožeče.
1528	Turki: Pivka, Postojna, Bloke, Ribnica, Kočevje; Kočevsko, Ribniška dolina, Ljubljansko polje do Mengša, Dolenjska med Ljubljano in Trebnjim; Bela krajina, dolina Krke med Novim mestom in Šentjernejem.
1530	Turki: Kočevsko, Ribniška dolina, Cerknica, Pivka.
1532	Turki: preko Klane do Podgrada in na Kras; okrog Maribora, Ptuja in Celja; ob Savinji do Gornjega grada; od Krke do Novega mesta in Dolenjskih toplic.
1535	Deželni knez je začel Uskokom deliti zemljo za opravljanje vojaške službe.

1 5 5 0
1550	Na Slovenskem se je uveljavilo luteranstvo.
1550	Prvi slovenski knjigi: Katekizem in Abecednik.
1559	Turki so zadnjič oplenili kočevsko-ribniško in notransko območje.
1569	Na Kranjskem je bilo 22 fužin. Delovni čas je trajal od 6. do 11. ure in od 12. do 17. ure. Rudarji so navadno delali na akord.
29.1.1573	Začel se je hrvaško-slovenski kmečki upor.
1575	Kriza idrijskega rudnika ter štajerskih in kranjskih fužinarskih podjetij.
1582	Nadvojvoda Karel II. izdal prve odloke o izgonu protestantskih meščanov.
1587-88	Turki v dveh pohodih oplenili Prekmurje.
1593	Slovensko-hrvaška vojska je pod vodstvom Andreja Turjaškega porazila Turke pri Sisku in s tem ustavila njihovo prodiranje proti zahodu.
16. stol.	Z uvedbo hlevske živinoreje se je na Slovenskem začelo pridelovanje krmnih rastlin. Na Slovenskem so se močno širili kajžarji.

1 6 0 0
po 1600	Po osvojitvi Kaniže Turki vpadajo v Prekmurje.
1630-31	Obmorska mesta je prizadela huda epidemija kuge.
april 1635	Slovenske dežele je zajel drugi kmečki upor.

1 6 5 0
okr. 1650	Peter Zrinjski v Korist Hrvatske odtrgal del Prezida in Čabra.
1655-1715	Pod obtožbo čarovništva je bilo na Slovenskem usmrčenih 400 oseb.
1674	Ustanovljen je bil 17. pehotni polk (slovenski).
1682	Ustanovljen je bil poznejši 47. slovenski pehotni polk, od 1817 s sedežem v Mariboru.
1689	Valvazor je objavil Slavo vojvodine Kranjske, nadaljevanje dela Janeza Ludvika Schoenlebna Carniola antiqua et nuova (Zgodovina Kranjske do leta 1000).
4.12.1690	Močen potres porušil del Beljaka z okolico in poškodoval središče Celovca.
17. stol.	Na Slovenskem se je uveljavila koruza.

1 7 0 0
1713	Tolminski kmečki upor.
1730-40	Na Slovenskem so začeli gojiti krompir.
1735-80	Regulacija vodne poti na Savi med Zalogom in Zidanim mostom.
1740	Kmečki upor na Spodnjem Štajerskem, zaradi škode, ki jo je povzročala divjačina in zaradi nabiranja vojakov. Upor je zatrl notranjeavstrijski regiment.
1744	Ustanovitev osnovnih šol (splošen šolski red; pod nadzorom države).
1745	Kmetje pobili upravitelja metliške graščine. Upor sta zadušila dva bataljona vojske.
1747-1819	Žiga Zois.
1748-49	V Notranji Avstriji ustanovljena okrožja.
1748-55	Izdelava terezijanskega katastra (davčna "rektifikacija" - nova porazdelitev davkov med dežele).
1749	Uprejo se podložniki ljubljanskega škofa v Tiroseku, Gornjem gradu, Lučah - proti novemu davku na sol.
1752	Trst je postal samostojna dežela. V Vidmu in Gorici sta bili ustanovljeni nadškofiji.

1 7 5 0
1753	Kmetje na na sejmu pri stiškem samostanu pobili tri uradnike tobačnega urada in tri vojake.
1753-54	Prepovedali gradnjo novih lesenih hiš po vaseh. Podoba slovenskega podeželja se je marsikje spremenila.
1754	Prvo splošno štetje prebivalstva (zaradi novačenja in davkov - zaradi teh razlogov štetje deloma nezanesljivo). Tudi štetje hiš (na 150 hiš en rekrut). Vojaški obvezniki so bili lahko vpoklicani med 17. in 40. letom. Služiti so morali do smrti ali do težje pohabljenosti. Na ozemlju današnje Slovenije živelo okrog 792.000 prebivalcev.
1757	Tlaki so se uprli podložniki Smlednika.
1766-67	Proti dnevni tlaki so se upirali podložniki gospostva Kostel.
1768	Marko Pohlin je izdal Kranjsko gramatiko in Pisanice.
1771	Prvo štetje prebivalstva (vojaško). Okrog 700.000 prebivalcev v Sloveniji; razmerje med kmečkim in mestnim prebivalstvom pribl. 84% - 16% . Ocene: slovenska Štajerska 290.000, Koroška 185.000, Kranjska s pazinsko knežijo 400.000, Goriško-gradiščanska 115.000 prebivalcev; število vseh Slovencev okrog 900.000.
1771	V Avstriji uvedena splošna vojaška obveznost (novačenje do dopolnitve potrebnega števila v vojaški enoti).
1771	Izdan odlok, ki je dovoljeval pokop trupel šele 48 ur po smrti.
1772-1780	Melioracija Ljubljanskega barja - gradnja Gruberjevega kanala. Sava je bila do gradnje železnice sr. 19. stol. poglavitna zveza z Banatom.
1773	V Avstriji odpravljen jezuitski red; podržavljeno srednje in visoko šolstvo.
	Tkanje platna razglašeno za prosto obrt podeželskega prebivalstva.
1774	Uvedena splošna šolska obveznost ( v Prekmurju 1777).
1777	Ustanovljena Szombathelyska škofija, ki je zajemala tudi Prekmurje.
1778	Skupen patent za Štajersko in Koroško omejil tlako na največ tri dni tedensko (robotni patent).
1778-1918	V Ljubljani izhajal uradni list Laibacher Zeitung.
1780	Na Slovenskem delovalo 87 trivialk, 12 glavnih, 4 normalne šole, 5 dekliških samostanskih šol in 2 judovski šoli.
1780	Na Slovenskem živelo okrog 893.000 prebivalcev.
1781	Cesar Jožef II. z nevoljniškim patentom priznal kmetom osebno svobodo.
1781	Odlok o toleranci - protestantom, kalvincem in pravoslavnim podeljena svoboda vere in bogoslužja.
1781-83	Upor proti tlaki na gospostvu Brdo (lastnik Žiga Zois). Upor je zadušila vojska.
1782	Patent o tlaki za Kranjsko - po velikosti kmečke posesti: cela kmetija - do 2 dni vprežne in 4 dni ročne tlake na teden, največ 208 dni na leto; razmeroma bolj so bili obremenjeni manjši posestniki.
1782-90	Z jožefinskimi reformami med drugim odpravljeno nad 700 samostanov.
1783	Idrija priključena Kranjski.
1784	Proglasitev nemščine kot uradnega jezika na območju cele države.
1785-89	Izdelava jožefinskega katastra.
1.11.1789	Uzakonitev jožefinske davčne in urbarialne regulacije. Izmerili in ocenili so vsa zemljišča in njihov dohodek. Namen je bil pravično porazdeliti davke. Novi vladar je patent že naslednje leto preklical.
1789-1790	Kmečki upori, ki naj bi nastali pod vplivom francoske revolucije (Gamberk, Šrajbarski Turn - Krško, Loka pri Z. Mostu, Sevnica)
marec 1790	Zaradi strahu pred vplivom francoske revolucije Leopold II odpravi urbarialno regulacijo. Zopet uveljavljena davčna zakonodaja M. Terezije in davke so ponovno pobirala zemljiška gospostva.
okr. 1790	Na Slovenskem je obiskovalo osnovno šolo več kot 8.000 otrok.
1791	Ljubljanski odvetnik Jože Lukman, sin žebljarja iz Krope, predloži cesarju prošnje gorenjskih podložnikov s 162 podpisi iz 53 občin, da naj bi bili kmetje zastopani v deželnem zboru.
1793	Ustanovljeno na Dunaju prvo policijsko ministrstvo (strah pred franc. revol.).
1794	Ustanovitev Filharmonične družbe v Ljubljani. Ena prvih v Avstriji.
1795	Prepovedali prostozidarske lože.
marec 1797	Francoske čete prestopile slovenska tla (Soča-Koroška-Dunaj).
1797-1800	Izhajale Vodnikove "Lublanske Novize".
jeseni 1797	Mirovna pogodba v Campoformiju: habsburški monarhiji pripade vse ozemlje vzhodno od Adiže z Benetkami vred (tudi Beneška Istra in Dalmacija) - vse s Slovenci poseljeno ozemlje se prvič združi pod enim vladarjem (le do leta 1805).

1 8 0 0
1802	Za avstrijske dedne dežele omejili vojaško službo na 17.-40. leto starosti (prej: dosmrtno). Pehota: 10 let, konjenica: 12 let, topništvo: 14 let.
1803	Uvedeno obvezno cepljenje proti kozam.
1805	Nov avstrijski šolski zakon (sodelovala tudi Jožef in Anton Špendav). S spremembami in dopolnitvami veljal vse do 1869. Zakon naj bi zavrl "zgrešena pojmovanja, brezverstvo in nemoralnosti…". Poudarjene verskovzgojne naloge pouka.
1805	Francoske čete drugič prišle na slovensko ozemlje.
1808	Leto pred ustanovitvijo Ilirskih provinc je obiskovalo osnovno šolo le okoli sedmina otrok. V postonjskem okrožju le vsak 25. otrok.
1809	Francoske čete tretjič pri nas. V Ljubljani 21.5.1809. Francozi dobijo Goriško, Trst, Kranjsko in polovico Koroške.
	Proti "ilirščini" nastopil Kopitar.
14.10.1809	Mirovna pogodba v Schönbrunnu. Napoleon ustanovi Ilirske province
1810	Motnik pride pod Kranjsko (popravek meje med Avstrijo in Francijo).
	Ustanovljena francoska Univerza v Ljubljani (zdravniki-kirurgi-arhitekti-pravniki-teologi). Delovala le 3 leta.
	V šolo je hodil vsak sedmi otrok (gl. 1827).
18110/11	Maršal Marmont preureja šolstvo: namesto prejšnjih trojnih oblik: osnovne šole, trivialke, glavne šole in normalke - so uvedli enotne 4-razredne osnovne šole, ki naj bi bile v vsaki občini.
1811	Odpravljene osebne obveznosti (tlaka, ki ni bila vezana na zemljiško posest), kar je koristilo zlasti kajžarjem in gostačem, ki niso imeli zemlje.
julij 1811	Vodnikova Spomenica: "ilirski" jezik se deli v dve glavni narečji, srbsko in slovensko, ki sta si med seboj različni in imata vsako svojo književnost.
1812	"Code Napoleon", uvedena enakost pred zakonom in civilna poroka. Matične knjige naj bi na občinah vodili župani, vendar večinoma do tega ni prišlo. Ljubljanski škofiji je bila podrejena tudi zahodna Koroška in vzhodna Tirolska.
spoml. 1812	Kot protiutež francoski politiki začne delovati v Gradcu stolica za slovenski jezik (ustanovitelj J.N. Primic).
13.10.1813	Avstrija ponovno prevzela Ilirske province.  Zadržijo francoske reforme: odprava cehov, deljivost zemljišč pri dedovanju, ukinjeno patrimonijalno sodstvo. Ponovno uveden šolski sistem trivialk, glavnih šol in normalk.
1815-17	Krompir se povsem uveljavi na Kranjskem, na Koroškem in Goriškem precej koruze, na Štajerskem obe kulturi.
1815-1866	Slovenci spet združeni v Habsburški monarhiji, vendar s slabimi stiki z ogrskim delom in z Benečijo.
1816	Jezuiti se vrnejo v Avstrijo. Obnovljeni nekateri drugi redovi. Nove božje poti in slovesnosti.
	Uveljavljen obvezen ponavljalni pouk v nedeljskih šolah za kmečko mladino od 12. do 15. leta.
3.8.1816	S cesarskim patentom ustanovljeno navidezno kraljestvo "Nova Ilirija" (Primorska, Kranjska, Beljak, civilna Hrvatska na desnem bregu Save, čedad, Gradišče, Celovec). 1822 izločena Hrvatska in po letu 1849 se Ilirija ne pojavlja več.
1817	Zadnja velika lakota na Slovenskem.
	Ustanovljena stolica za slovenski jezik na liceju v Ljubljani.
23.12.1817	Cesar Franc I. je odredil izmero vseh zemljišč. Nastal je Franciscejski kataster.
2.11.1818	Splovljen prvi parnik na slovenskem ozemlju (Trst). To je bil drugi parnik v Sredozemlju. Prvi parni stroj na suhem prav tako v Trstu - prihodnje leto (mlin).
1818-46	Število prebivalstva na Slovenskem se je povečalo od 838.000 na 1,077.000.
1820	Ustanovljena Kranjska hranilnica v Ljubljani (druga hranilnica v Avstriji).
1826-27	Kmečki nemiri v višnjegorskem okraju.
1827	V šolo je hodil vsak tretji otrok.
1828	Koprska škofija združena s tržaško.
1830	Goriški škof dobi nadškofijski naslov. Podrejeni so mu bili škofje tržaškega in ljubljanskega gubernija (Trst, Poreč, Krk, Ljubljana).
1830-1834	Almanah Kranjska čbelica; urejal Miha Kastelic.
1831	Ustanovljen deželni muzej v Ljubljani (zgodovina in prirodoslovje).
1836	Prva izvirna slovenska povest - Janez Ciglar, Sreča v nesreči.
5.7.1843	Začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice. To je bil začetek nepretrgane vrste slovenskih časnikov in časopisov.
1845	Vojaščina znižana s 14 na 8 let in zožene kategorije oproščencev. Kljub temu so se naborniki skrivali in rastlo je rokovnjaštvo (napadi na graščake).
	Prva v slovenskem jeziku napisana zgodovinska knjiga - župnik v Mali Nedelji, Anton Krempl, izšla v Gradcu: Dogodivšine štajerske zemle s posebnim pogledom na Slovence. Knjiga je bila precej cenzurirana.
1846	Dana v promet železniška proga Gradec - Celje (1849: Celje - Ljubljana).
	Po cesarskem patentu dovoljeno kmetom, da naturalne dajatve in tlako po sporazumu s fevdalcem zamenjajo z denarnimi obveznostmi. Učinek patenta je bil zelo majhen.
1847	Vsak tretji otrok je obiskoval šolo.
februar 1848	Zmaga revolucije v Parizu.
marec 1848	Marčna revolucija na Dunaju.
21.3.1848	300-500 ižanskih kmetov napadlo grad in zažgalo tudi zemljiške knjige in urbarje, simbole fevdalnih obveznosti. Nemiri tudi okrog drugih gradov in posestev po Sloveniji.
20.4.1848	Dunajski Slovenci sestavili program Zedinjene Slovenije.
7.9.1848	Izšel zakon o odpravi podložništva. Konec patrimonialnega sodstva nad kmetom.
2.12.1848	Osemnajstletni Franc Jožef postane cesar.
1849	Dana v promet železniška proga Celje - Ljubljana.
	Začetek izdajanja uradnega lista v slovensščini.
	Ustanovljeno orožništvo.
17.3.1849	Potrjen zakon o občinah, ustanovljena so bila namestništva in okrajna glavarstva.

1 8 5 0
1850	V Avstriji izdane prve poštne znamke.
sr. 19.stol-1914	Z ozemlja sedanje Slovenije s eje izselilo skoraj 310.000 ljudi.
1851	Ustanovljeno društvo Sv. Mohorja v Celovcu.
1853	Peter Kozler izdelal Zemljovid slovenske dežele in pokrajine. Ni smel iziti niti pod imenom "zemljevid kraljestva Ilirija".
1854	Ponovno uvedene telesne kazni.
1857	Dograjena železnica Ljubljana - Trst.
1857	Na ozemlju današnje Slovenije 1,100.000 prebivalcev (1910: samo 1,320.000). Izseljevanje je pobralo več kot polovico naravnega prirastka.
1859	Avstrija izgubi Lombardijo v vojni s Francijo Napoleona III.
16.9.1859	Škof A.M.Slomšek je dosegel premestitev sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor.
1.10.1862	Železniška proga Zidani most - Zagreb.
1863	Ustanovljeno telovadno društvo Južni Sokol.
1.6.1863	Železniška proga Maribor - Celovec.
1864	Ustanovljena Slovenska matica.
	Mnogi obubožani kmetje odidejo pod nadvojvodom Maksimiljanom v Mehiko. Začnejo se velika izseljevanja.
1866	Avstrija se je zapletla v vojno z Italijo in Prusijo. Beneški Slovenci so po mirovni pogodbi 3.10.1866 prišli pod Italijo. Na plebiscitu so praktično vsi glasovali proti Avstriji in za Italijo.
7.2.1867	Uvedena dualistična ureditev: Avstro-Ogrska.
1868	Dedni zakon dovolil svobodno delitev kmečke posesti. Zaradi prevelike drobitve posestev, je morala država leta 1889 uvesti nekatere omejitve za delitev. Nadrobnosti tega je leta 1903 uvedla le Koroška. Veča se zadolženost kmetov in od 1868-1993 je bilo samo na Kranjskem prodanih 10.190 kmetij.
9.8.1868	Prvo množično zborovanje - tabor - v Ljutomeru. Doba taborov od 1861-1871.
1869	Šole podržavljene, uvedeno obvezno osemletno šolanje.
1870	V Savinjski dolini se začne širiti hmelj.
14.12.1870	Železniška proga Ljubljana - Jesenice - Trbiž.
marec-maj 1871	Pariška komuna.
1871-72	Uzakonjen metrski sitem (obvezno od 1876).
1872	Odcep Železniške proge Pivka - Reka.
1874-91	Mohorjeva družba izdaja Občno zgodovino za slovensko ljudstvo (Josip Stare).
1875	Vstaja proti Turkom v Bosni in Hercegovini. Nekaj desetin Slovencev odšlo pomagat (tudi v Srbijo).
	Prepovedali koze v kraških območjih.
1876	Odcep železniške proge Divača - Pula.
1878	Berlinski kongres. Avstrijska okupacija Bosne in Hercegovine.
1878	V Ljubljani začel delovati deželni arhiv.
1880	Poskusna električna razsvetljava v Tržiču.
1880-1981	Delež kmečkega prebivalstva se je zmanjšal od 80 na 9%.
1881-1941	Ljubljanski zvon.
18.4.1882	Razglas pravosodnega ministrstva o razširjeni uporabi slovenščine na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in v slovenskih oz. mešanih okrajih na Koroškem.
1884	V Škofji Loki obratuje prva javna elektrarna.
1888-1941	Izhaja katoliški Domoljub.
1891-1904	Izhaja liberalni Rodoljub.
28.9.1893	Železniška proga Ljubljana-Grosuplje-Kočevje.
1894	Dograjena dolenjska železnica do Novega mesta.
	Začetek Krekovega zadružništva in krščanskih delavskih organizacij.
2.4.1894	V Joliet v Illinoisu ustanovljena Ameriška slovenska katoliška jednota (najstarejša izseljenska organizacija).
14.4.1895	Ljubljano prizadel potres.
1898	Madžarizirana so bila vsa slovenska krajevna imena v ogrskem delu države.

1 9 0 0
1903	Začela delovati Rafaelova družba za izseljence.
1907	Nemci dosegli poseben nemški volilni okraj na Kočevskem.
1908	V Celju je bil zgrajen vodovod.
1908	Dograjena železnica Jesenice - Gorica - Trst.
1910	V ZDA je živelo okrog 100.000 slovenskih izseljencev. Na Slovenskem je živelo 1,312.000 prebivalcev.
1910	V Trstu uradno našteli 56.916 Slovencev (Ljubljana v istem času le nekaj nad 50.000).
1911	V Trstu je živelo 56.916 Slovencev.
1912-15	Zgrajena prva večja hidrocentrala (Završnica - 2500 kW) - začetek elektrifikacije slovenskega ozemlja.
28.7.1914	Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Začetek prve svetovne vojne.
1918	Stekla prva hidrocentrala na Dravi - Fala (31.150 kW).
29.10.1918	V Zagrebu proglašena ustanovitev Države SHS. 1.12.1918 je nastala Kraljevina SHS.
1.12.1918	V Beogradu proglašena Kraljevina SHS.
1918-1941	Iz Julijske krajine se je izselilo okrog 53.000 Slovencev.
1919-1939	Iz jugoslovanskega dela Slovenije se je v Kanado izselilo 4593 oseb, vrnilo pa 1234.
1920	Nova država je zamenjala denar: štiri avstrijske krone za en srbski dinar.
10.10.1920	Po plebiscitu je Koroška pripadla Avstriji.
12.11.1920	Rapallska pogodba: določena razmejitev med Italijo in Kraljevino SHS; nova država je izgubila Primorsko.
1921	Na sedanjem ozemlju Slovenije je živelo 1,304.800 prebivalcev. Po italijanskem popisu je v Trstu živelo 19.387 Slovencev.
1921-1931	Na ozemlju Dravske banovine se je število Nemcev zmanjšalo z 41.514 na 28.999.
1923	Fašistična Italija je pričela z grobo raznarodovalno politiko in prepovedala rabo slovenskega jezika v vsem javnem življenju.
1925-1991	Izhajal je Slovenski biografski leksikon.
1928	Poskusno prične oddajati Radio Ljubljana. Ustanovljena je bila Narodna galerija.
1929	Osnovna šola je bila razdeljena v štirirazredno (1. do 4. razred) in višjo (5. do 8. razred).
1931	Na sedanjem Slovenskem ozemlju je živelo 1,397.650 prebivalcev.
1940	Na sedanjem Slovenskem ozemlju je živelo okrog 1,441.000 prebivalcev.
6.4.1941	Napad sil osi na Jugoslavijo. Slovenija razdeljena med tri okupacijske sile; Ljubljano so zasedli Italijani.
31.8.1941	Sklenjena pogodba o preselitvi kočevskih Nemcev v Obsotelje.
16.12.1941	Prekmurje je bilo priključeno k Madžarski.
1941-45	V okupacijskih taboriščih je bilo okrog 47.500 oseb.
1942-45	V nemško vojsko je bilo mobiliziranih okrog 35.000 Slovencev.
8.9.1943	Kapitulirala Italija.
16.9.1943	Slovensko primorje priključeno k Sloveniji.
9.5.1945	Osvobojena Ljubljana.
Maj 1945	Ozemlje Slovenije zapustilo okrog 20.000 Slovencev, od tega 6.000 civilistov in okrog 25.000 pripadnikov nemške manjšine.
Poleti 1945	Množični poboji domobrancev in civilistov. Ocene: od 9.000-15.000 oseb.
29.11.1945	Razglašena FLRJ.
1945-1956	Iz koprskega okraja se je izselilo okrog 27.500 oseb, večinoma v Italijo.
1946	Izvedena agrarna reforma (nadaljevana 1948 in 1958).
1947	Pariška mirovna pogodba: določena nova zahodna meja in ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO). Skoraj vsa Primorska je bila priključena Sloveniji.
15.3.1948	Na ozemlju Slovenije (brez STO) je živelo 1,391.873 prebivalcev.
1948	Odpravljena je bila zasebna trgovina.

1 9 5 0
1952-53	Politika kolektivizacije vasi se izkaže za neuspešno; obvezen odkup je bil postopoma ukinjen.
1953-1991	Delež neslovenskega prebivalstva v Sloveniji se je povečal os 3,5 na 12,2%.
5.10.1954	Londonski memorandum: coni A in B Svobodnega tržaškega ozemlja sta bili razdeljeni med Italijo in Jugoslavijo.
1955	Avstrijska državna pogodba: določena je bila severna državna meja in položaj slovenske manjšine na Koroškem.
1955-1990	V Slovenijo se je priselilo 289.289 oseb, odselilo pa 207.259.
1961	V Sloveniji je živelo 1,591.523 prebivalcev.
1961	Papež Janez XXIII ustanovil Ljubljansko nadškofijo.
1965-1975	Na delo v tujino je odšlo okrog 70.000 ljudi.
1968-1970	Delovni teden je bil skrajšan na 42 ur.
1971	V Sloveniji je živelo 1,727.137 oseb.
1976	Močan potres na Tolminskem.
1977	Obnovljena je bila koprska škofija.
1980	V ZDA se je 126.643 prebivalcev opredelilo za Slovence.
1981	V Sloveniji je živelo 1,891.864 prebivalcev.
1988	Proces proti četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je sprožil demonstracije in poenotil Slovence.
1989	Slovenska opozicija je predstavila Majniško deklaracijo, uradna politika pa Temeljno listino Slovenije.
Decembra 1990	Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Za samostojnost je glasovalo 95% udeležencev.
25.6.1991	Slovenija razglasi samostojnost; izbruhne desetdnevna vojna.
7.10.1991	Uvedena slovenska denarna enota - tolar.
25.10.1991	Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA.
1991	V Sloveniji je živelo 1,965.986 prebivalcev.
1992	Banka Slovenije je dala v obtok pravi denar, ki je zamenjal dotedanje bone. Tolar je postal zunanje konvertibilen 1.9.1995.
15.3.1996	Uzakonjena devetletna osnovna šola.
1997	ZDA so ukinile vizume za slovenske državljane.

2 0 0 0

Na vrh