»Kako se počutite kot prva ženska – dirigentka moškemu zboru?« je bilo voditeljevo prvo vprašanje na mojem prvem koncertu s kosovelovci.

In moj odgovor, ki naj velja za vseh tistih nekaj mesecev mojega dela z zborom: »Naša skupna želja je bila peti tako, da bi lepota zapete pesmi še dolgo odzvanjala v ušesih nas samih in pa poslušalcev.«

Zbor je v tej sezoni ostal brez dirigenta in res škoda bi bilo, da bi zbor razpadel. Povabili so me, da bi z njimi preživela to vmesno obdobje, ko naj bi zbor prevzel nov dirigent. Kot Ajdovka sem zbor poznala zelo dobro, saj sem v študijskih letih, ko je zbor še vodil Klavdij Koloini, večkrat priskočila na pomoč kot korepetitorka.

Na  vajah smo se trudili vsak po svojih močeh, pridobili nekaj novih pevcev, imeli božični in letni koncert. Prepevali smo na »Primorska poje« in še na veliko manjših koncertih, ki pa so se vedno končali s prijetnim druženjem. In to velja!