Page 19 - LITERARNI_ZBORNIK_2017_18
P. 19

Literarni zbornik I. osnovne šole Rogaška Slatina


               Naša civilizacija                                nima žepov? Denar bi ji padel v sneg
                                                                ali celo v jarek.

                                                                »Pridi, vam bom kupila sama nekaj,
               Sedela sem na klopci v parku, veter
                                                                ampak  prej  se  bova  še  ustavili  pri
               mi  je  pihljal  v  obraz  in  za  trenutek      bankomatu.« Deklica mi je pokimala
               me  je  malo  zazeblo.  Bil  je  mrzel           in  mi  sledila.  Iz  bankomata  sem
               december – moj najljubši mesec. Ko               vzela 70 evrov in z njimi sva odšli v
               sem  bila  majhna,  sem  se  vedno               trgovino  z  oblačili  in  kupili  topla

               igrala tukaj v majhnem pajacku, ki ni            oblačila za njeno celotno družino. Za
               pustil, da bi me zeblo. Mama in oče              tem sva odšli v lekarno kupit tablete
               sta takrat še imela čas zame. Zdaj pa
                                                                proti  bolečinam  ter  proti  kašlju.
               nimata niti za to, da bi šla z mano po
                                                                Potem pa še v trgovino z živili, kjer
               trgovinah.      Moja       družina      je
                                                                sva  kupili  hrano  za  en  mesec.
               premožna. Oče ter mama delata kot
                                                                Deklica  se  mi  je  še  vedno  smilila,
               odvetnika  in  ju  ni  veliko  doma.
                                                                zato sem z računa od mame in očeta
               Zanima  me,  kako  bi  bilo,  če  ne  bi
                                                                vzela 100 evrov in jih dala v nabrane
               imela teh služb? Bi bila bolj srečna,            vrečke.  Vem,  da  bom  kregana  od
               čeprav ne bi imeli toliko denarja?
                                                                očeta  in  mame,  ampak  več  mi
                                                                pomeni,  da  sem  polepšala  njihov
                                                                dan kot pa ta neumni denar.
               Razmišljanje  je  zmotila  majhna
               deklica, ki me je ogovorila.                     Srečanje  s  punčko  mi  je  odprlo
                                                                pogled  na  našo  civilizacijo.  Vsak  je
               »Zdravo!  Mi  lahko  posodiš  nekaj              zagledan  tako  vase,  da  popolnoma
               denarja? Moja družina ga potrebuje,              pozabi  na  druge  okoli  sebe.  Vsak
               še posebej moj bratec, ki je bolan.«             ima svoje težave, ampak – ali nismo

                                                                že  ta  izgovor  uporabili  malo
               Pogledala sem jo od blizu in videla,
                                                                prevečkrat?
               da nosi  tanko oblekico, ki že ima par
               lukenj,  tudi  zaudarjala  je  in  bila  je
               umazana. Bila sem presenečena, kaj
               sploh     počne     zunaj     v    takem                                 Alja Sevšek, 7. b
               vremenu? Zunaj je 0 stopinj.


               »Kje  imaš  pa  starše?«  sem  jo
               vprašala.


               »Doma  so,  pobegnila  sem,  da
               zberem nekaj denarja za bratca.«

               Deklica se mi je zasmilila, zato sem
               potipala po žepu. V njem se imela 10
               evrov. Kako bi jih punčka nosila – saj
   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24