Postranica

Navigation Menu

• Domov
• Lovili smo postranice
• Pod mikroskopom
• Poskusi
• Razvrstitev
• Viri
• Sodelovali so

Kolofon

Osnovna šola Stična
Podružnična šola Višnja Gora
Cesta na Polževo 26,
1294 Višnja Gora

Učenci izbirbega predmeta Organizmi v naravni in umetnem okolju

Mentorja: Ana Šimac, prof. in Gregor Arko, prof.

KATERO ŽIVLJENJSKO OKOLJE NAJBOLJ USTREZA POSTRANICAM?

ZAČETEK POSKUSA: 22. 9 .2009

NAŠ CILJ: Ugotavljamo, katero življenjsko okolje jim najbolj ustreza.

PRIPRAVA VZORCEV

KOZAREC 1: voda, lubje, zemlja

KOZAREC 2: voda, kamenje

KOZAREC 3: voda

KOZAREC 4: listje, voda

VZORCI: V vsakem kozarcu je pet postranic in enaka količina vode. Voda je iz potoka.

Po končanem poskusu smo postranice vrnili v naravo.

REZULTATI POSKUSA:

Datum: 29. 9. 2009

Kozarci si sledijo od leve proti desni.

Po enem tednu smo ugotovili naslednje:

• KOZAREC 1: V kozarcu so vse postranice poginile. V kozarcu je močan vonj po gnilem.
• KOZAREC 2: V kozarcu so vse postranice poginile. Nima značilnega vonja.
• KOZAREC 3: V kozarcu so vse  postranice preživele. V kozarcu ni vonja.
• KOZAREC 4: V kozarcu so vse postranice poginile. V kozarcu je vonj po gnilem.

Predvidevamo, da so v kozarcih 1, 2 in 4 postranice poginile zaradi premalo življenjskega prostora in pa verjetno zaradi premalo kisika. Kjer sta listje in lubje razpadala, se je porabilo veliko kisika.

Datum: 6.10.2009

Po štirinajstih dneh se ni nič spremenilo, razen tega, da so postranice tudi v kozarcu številka 3 poginile. Predvidevamo, da zaradi pomanjkanja hrane. Vendar so tu še druge možnosti; npr. pomanjkanje prostora, da ni voda tekoča…

Pomislili smo, da so v zimskem spanju, a smo ugotovili, da so mrtve, ker so se »raztreščile«, ko smo se jih dotaknili.

ali so postranice plašne?

Deset postranic smo dali v petrijevke. Vsako smo dali v svojo petrijevko. V vsako petrijevko smo dali pred tem enako količino vode, kamenčkov in lubja.
Na začetku smo postranice pustili pri miru in opazili, da nekatere ves čas plavajo, nekatere pa so ves čas na miru. Nato smo: z rokami tolkli po mizi, enkrat manj in drugič bolj, z ročajem žlice smo tolkli po petrijevki in pihali smo v vodo.
Ugotovitve smo si zapisali v zvezek.

Po končanem poskusu smo postranice vrnili v naravo.

REZULTATI

UGOTOVITVE

Ugotovili smo, da je polovica postranic večino časa plavala, polovica pa se je večinoma ob ropotu skrila. Vrtinec, ki smo ga ustvarili, je večino postranic vrtel na mestu. Ustvarjeni veter je odnesel postranice iz petrijevk. Iz tega sklepamo, da ropot deloma vpliva za postranice. Pri ustvarjanju vetra smo pretiravali, saj je postranice odneslo iz petrijevk. V naravi se postranice skrijejo pod kamenje in listje, kadar piha veter.

Kako se postranice premikajo?

Pripravili smo deset petrijevk. V vsaki je bila ena postranica. Opazovali smo jih in risali njihovo premikanje. Videti je bilo nekako takole. (glej sliko desno)

 

 

 

 

 

KAKŠNA GLASBA USTREZA POSTRANICAM?

Zanimalo nas je, ali postranice reagirajo na glasbo. Zato smo naredili poskus na to temo.

IZVEDBA POSKUSA

Pripravili smo enajst petrijevk. V vsako smo dali eno postranico. Živali smo nekaj časa pustili pri miru in jih samo opazovali. Ugotovili smo, da večina postranic plava. Nato smo izbrali sedem različnih zvrsti glasbe. Glasbo smo predvajali postranicam (glej sliko) in opazovali, kako nanjo reagirajo.
Po končanem poskusu smo postranice vrnili v naravo.

REZULTATI

UGOTOVITVE

Postranice so plavale na naslednje zvrsti glasbe: rock in narodnozabavno glasbo. Pri ostalih zvrsteh glasbe
je večina mirovala. Predvidevamo, da so postranice zaznavale različne tonske višine (tresljaje) in se zato različno odzivale.