Vsebina

INTERVJU Z UPOKOJENIMI UČITELJICAMI

KRKA, 22. 12. 2008

Učenci in učenke od 1. do 5. razreda so postavljali vprašanja trem upokojenim učiteljicam. Vse tri so svojo službeno dobo, 35 in več let, zaključile na PŠ Krka.

1. S čim ste kurili?
Kurili so v pečeh, ki so bile narejene iz modulov, z drvmi. V učilnici ena in tri. V učilnici dve je stala zidana peč iz opeke, hodnik pa ni bil ogrevan, zato je bilo zelo mrzlo. Učenci se niso preobuvali v copate, po tleh so imeli ladijski pod. Pod so enkrat na leto ribali, dvakrat na leto pa ga pometli.

2. Kakšne so bile učilnice?
Prostori so bili tako kot danes majhni. Dopoldne je potekal pouk za osnovno šolo, popoldne pa pouk nižje gimnazije. Imeli so dve učilnici in jedilnico.

3. Kakšna je bila malica?
Zlasti po drugi svetovni vojni so vaške mame spekle domač kruh in ga dale v šolo. Preko paketov UNRA – mleko v prahu, sir, maslo in moka, so se prehranjevali brezplačno.
Malicali so v Opaldarčkovi gostilni – včasih je bila občinska hiša, kasneje jo je krški župnik kupil za stanovanja učiteljev.

4. Kako ste bile učiteljice oblečene?
Takoj po drugi svetovni vojni je bila ga. Matilda oblečena v haljo, ki so jo oblekli preko obleke. Kasneje pa so bile učiteljice oblečene podobno kot danes, odvisno od mode in načina oblačenja v času njihovega službovanja.

5. Ga. Cveta, vi ste doma iz Podbukovja, torej ste bili učenka te šole?
Tako je. Na začetku, klopi so bili  črnilniki, učila me je tov. Šolmajerjeva, ki me je za kazen po rokah. Po vodo smo hodili z umivalnikom v Loko v Krko. Od začetka je bilo stranišče na štrbunk.
Spomnim se tudi tov. Vide Gorjup, tov. Zibelnikove, tov. Rozman. Učiteljice smo ogovarjali s tovarišica.

6. Kakšni so bili zvezki in papir? Kam so učenci pisali?
Ga. Matilda je povedala, da je bil papir slabe kvalitete, zato niso mogli pisati s peresniki, ker je črnilo preveč zalivalo papir. Zvezki so bili slabe kvalitete, prav tako radirke, besede so zato črtali in jih ponovno napisali. Po vojni so uporabljali stare škrnicle, ker ni bilo papirja. Ga. Matilda je kot šolarka na Štajerskem hodila v nemško šolo, tam niso smeli govoriti slovensko, samo nemško. Na Dolenjskem pa so bile šole slovenske, tudi v času vojne se na Krški šoli ni poučevalo v tujem jeziku, pouk je potekal ves čas v slovenskem jeziku, poučevali so slovenski učitelji.

7. Katere predmete ste poučevale v šoli?
Prirodopis,  zgodovino,  naravo, družb, matematiko, slovenski jezik, telovadbo, glasbo, risanje, tako kot današnje učiteljice poučujejo vas, le da so se nekateri predmeti malo drugače poimenovali, npr. prirodopis je danes naravoslovje in tehnika. Gospodinjstvo je bilo samo v višjih razredih. V hodniku v niši je bil štedilnik kjer so po vojni otroci sami kuhali malice.
Poučevale smo tudi v kombiniranih razredih, učile smo dopoldne in tudi popoldne.

8. Ali so bile šole okrašene?
Za božič ne. Za novo leto in dedka mraza pa smo šolo okrasili.

9. Kako so otroci hodili v šolo?
Peš so hodili celo z Vrhe, Laz, Korinja, Ravnega Dola, Hočevja, v šolo so prišli čisto mokri, Tov. Matilda je nosila rezervne žabe od svojih otrok, potem so imeli rezervno obleko, mokro so dali na peč, da se je za domov posušila.

10. Kakšne so bile mize in klopi?
Mize so bile lesene, bile so  rumene, brez pasu, noge so bile iz lesa. Tudi stoli so bili leseni, brez kovine.
Po vojni, je povedala ga. Matilda, so klopi iz šole dali v župnišče, ker so iz današnje tovarne, ki več ne obratuje, pripeljali nove table, klopi stolčke. Vsa nova oprema je bila v novi šoli, ki so jo leta 1953 začeli graditi, vendar niti en dan ni bilo pouka v njej. Novo šolo so naredili z delom krajanov, tudi otroci so hodili pomagat delat k novi šoli.

11. Kakšne luči ste imeli na šoli?
Luči so bile v obliki buče, še prej pa so uporabljali samo žarnice.

12. Ali ste telovadili na igrišču?
Igrišče je bil nekoč šolski vrt, gojili so  solato, zelenjavo.

13. Koliko otrok je bilo na šoli?
Različno: 80, 60. Ga. Matilda je imela v prvem razredu tudi 32 otrok. Kasneje je bilo tudi manj otrok.

14. Ali so učenci pozabljali naloge?
Učenci niso pozabljali naloge. Če so nalogo pozabili so bili kaznovani. So jih zaprli, da so po pouku delali domačo nalogo.

15. Kaj ste poučevale?
Ga. Ada vse od 1. do 4. razreda. Ga. Matilda je učila vse predmete, kombinacije,  celo višjo stopnjo. Tov. Gosakova je vpeljala delno kombinacijo npr. slo in mat je učila kot čisti pouk v prvem razredu, ob pol desetih je prišel še drugi razred. Ga, Cveta je učila tretji razred, drugi, prvi, kombinacijo.

16. Ali ste bile stroge?
Da. Bile smo stroge, hude. Tovariš inšpektor je prišel na kontrolo, zato je moral pouk potekati po načrtu in je bilo treba predelati zastavljeno snov. Učenci so morali delati. Od začetka otroci niso znali držati svinčnika.

17. Kakšne kazni ste uporabljale?
Kdor je nagajal je moral ostati po pouku v šoli, ta kazen se je uporabljala največkrat. Za ušesa ali lase, pa kakšna klofuta. Najmanjkrat so bili tepeni. Šiba novo mašo poje, so rekli takrat ko je učitelj še uporabljal šibo.

18. Ali so učenci delali plakate?
Plakati so bili o temah o katerih so se učili. Imeli so veliko učil. Ni pa bilo računalnika.

19. Ali ste imeli odmore?
Odmore smo imeli tako kot zdaj.

20. ste šli na kakšen izlet, v muzej…
Da, npr. v  muzej Grad Brežice, na končni izlet, nismo pa hodili v gledališče.

21. Kateri predmet so imeli učenci najraje?
Najraje so imeli telovadbo oz. športno vzgojo in malico. Igre z žogo so imeli najraje. Ga. Matilda se spomni, da ko so bili na izletu na Polževem leta 1976, je bil zvečer v Posočju močan potres. Čuden dan je bil, ves dan je bilo črno, dol je tiščalo, zvečer je bil potres v Posočju. Učenca Špendala so morali v šajtrgi pripeljat s Polževega.

22. Kateri predmet je bil v četrtem razredu najtežji?
V četrtem razredu je bil najtežji predmet MAT, odvisno od tega kaj je komu ležalo.

23. Ali ste delali pri pouku poizkuse, se igrali?
Poizkuse v glavnem niso delali, iskali so rastline o katerih so se učili. V šoli se niso igrali, razen v mali šoli.

24. Katera pisala ste uporabljali?
Pisali smo s peresniki, svinčniki - mehki, učenci so uporabljali barvice, flumastrov od začetka po vojni ni bilo.
Dedki, babice in otroci so nabirali zelišča. Kmetijska zadruga jih je odkupila, potem so v trgovini kupili svinčnik, zvezek, radirko. Nabirali so materino dušico, tršliko, smukal robido, lesko. Trgovina je bila pri Zabukovcu, gostilne ni še bilo. Kasneje bila gostilna pri Boršniku, Rebolju, kjer je ustavljal avtobus,  zjutraj je peljal v Ljubljano in popoldne nazaj.

25. Ali ste pripravili novoletni bazar?
Ne, bazarja nismo poznali. Otroci so kupili darilo, ga zavili in v šoli žrebali, tako so se obdarovali, da so zamenjali darila. Ga. Ada je napisala nekaj prošenj različnim naslovnikom, tako so dobili denar, da je darila nosil dedek Mraz. V tovarni so dali ostanke blaga katere so porabili za darila.

26. Kako so bili učenci oblečeni?
Otroci so morali biti čisti, čeprav zakrpani in skromno oblečeni. Morali so imeti čista ušesa – po drugi svetovni vojni. Pozneje so bili oblečeni podobno kot danes. Meso so jedli samo za božič in veliko noč je povedala ga. Matilda, to je bilo takoj po vojni.

27. Kako so bili učenci opremljeni za športno vzgojo?
Oblečeni so bili tako kot pri pouku. Kros so tekli do Gradička ali v gozdu, , sankali so se v Loki, enkrat so sanke celo ušle v Krko, učenci so pa pravočasno skočili s sank. Imeli so še kolebnice, žoge.

28. Koliko ur pouka so imeli učenci na dan?
Ponavadi štiri ure pouka, četrti razred pa je imel dvakrat po pet ur.

29. Kaj ste imeli obešeno po stenah?
Po stenah so viseli izdelki tako kot zdaj, od začetka manj. Imeli so celo zbirko mineralov, ker je bila na Krki nižja gimnazija. Potem so to zbirko odnesli na matično šolo.

30. Ste imeli kakšne posebne navade, pravila?
Otroci vstali ko so učitelji prišli v razred. Učitelja so spoštljivo pozdravljali, ko so se srečali na vasi. Bili so pridni, pomagali so drug drugemu. Vsa Krška dolina  je bila lepo obdelana, ni bilo traktorjev, vozile so krave in konji. Otroci so pridno pomagali doma pri delu in spoštovali starejše.