Kdaj se je v Dravogradu ustanovila šola, ni mogoče dognati na osnovi pisnih virov. Vse uradne spise naj bi vojska uničila v času bojev za Koroško, leta 1919. Šolsko kroniko in ves inventar naj bi uničili Volkswchrovci. ki so pridrli v Dravo grad v noči od 7. na 8. maj 1919. Zato ti podatki temeljijo na ustnem izročilu ki jih je v šolsko kroniko zapisal 24 februarja 1947 šolski upravitelj Danilo Nabergoj .

Prvi začetki šole v Dravogradu naj bi segli v leto 1820, ko naj bi do leta 1834 poučeval otroke v čitanju, pisanju in računanju organist in cerkovnik Ojc. Njegovo stanovanje je služilo tudi kot učilnica.

Leta 1834 je nastopil službo organista. cerkovnika in učitelja Jožef Senker. ki je deloval do leta 1864. Ker stanovanje ni bilo primerno, niti ni zadoščalo za pouk, so v tistem času začeli graditi v mežnariji prvo nadstropje z veliko sobo, ki je služila kot učilnica. Leta 1864 je nastopil službo Jožef Pajer in jo nato opravljal do leta 1867. V tem času je obiskovalo enorazrednico več kot sto otrok.

Leta 1871 je dravograjska občina kupila graščinsko hišo št. 19 in 20 od Hittenberger Eisenwerk Gesellschaft za 9300 goldinarjev in jo delno prepustila v šolske uporabo. Šolsko poslopje je bilo od tedaj last občine Dravograd.

V novem poslopju je bila šola še vedno enorazrednica, a se je že leta 1872 razširila v dvorazrednico. Za nadučitelja je bil imenovan Jožef Černut, dodeljen pa mu je bil učitelj Jožef Prelaznik.

Leta 1878 se je razširila v trorazrednico, vendar pa v občinski hiši ni bilo prostora za tretji razred, zato so uporabili zgornjo sobo v mežnariji za učilnico. Leta 18$4 se je preselil tudi tretji razred v občinsko hišo in prostori so se tako preuredili, da je dobil tudi nadučitelj stanovanje v šoli.

Leta 1898 je postala štirirazredna. Tedaj so nadučiteljevo stanovanje preuredili za četrti razred, nadučitelj pa je dobil stanovanje v sosednji občinski hiši. Šola se je razširila v štirirazrednico tudi zato, ker je bil trg prometno središče z živahno trgovino živine in predvsem lesa. To je vplivalo na porast in razvoj obrtništva in s tem je naraslo število prebivalstva. Tudi ponemčevanje je vplivalo na razširjanje šole, ker so starši iz okoliških vasi pošiljali svoje otroke rajši v nemško šalo, da so se naučili nemškega jezika.

Iz teh podatkov je razvidno, da je delavcem in učencem za redno delo vedno primanjkovalo prostora. V posameznih učilnicah je sedelo tudi od štirideset do petdeset učencev. Prvi učitelji na šoli so poučevali v slovenskem jeziku, a polagoma se je prelevila slovenska šola v nemško. Učni jezik je bil torej do kanca prve svetovne vojne nemški. Tujih jezikov niso učili. Do 1918 so delovali na šoli nadučitelji: Martin Tarman (1873 - 1874), Lenart Voglar (1874 - 1908), Jožef Privasnik (1908 - 1919). Do takrat je bila šola utrakvistična-dvojezična.

Iz zapisov lahko še zasledimo, da so se starejši prebivalci s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjali Lenarta Voglarja. Ta je služboval v kraju dvaintrideset let. Znan je bil kot vzoren šolnik ter prosvetni in gospodarski delavec. Čeprav je bil po narodnosti Slovenec, je bil po svojem prepričanju velik nasprotnik slovenstva.

Štirirazredna nemška šola je ostala do razpada Avstrije. Tudi med vojno je bil na šoli redni pouk.