STARI EGIPT

BIVALIŠČA so bila zgrajena iz opeke, posušene na soncu. Hiše v mestih so bile enonadstropne in so imele ravne strehe. Proti cesti niso omele oken, velik del življenje je potekal na dvoriščih. Hiše na podeželju so bile slabše in največkrat brez strehe, pokrite so bile s palmovimi vejami, sicer pa narejene iz ilovice s primesjo plev in slamo. Varovale so le pred vetrom in vročim soncem. Notranjost hiš je bila skromna. Nekaj kož in rogoznic iz trsja na ilovnatih tleh je služilo za spanje in sedenje, v hiši je bilo še nekaj posode iz gline, in to je bilo navadno vse. Pri bogatih so imeli postelje, mize, stole,omare in skrinje. Za razsvetljavo so uporabljali oljenke. 

PREHRANA: Glavna hrana je bila kruh in so ga pekli doma. Revnejši sloji so najpogosteje jedli ječmenovo in proseno kašo, stročnice in razne vrste sadja, ovčje in kozje meso in ribe. Svinjsko meso je bilo prepovedano. Priljubljena pijača je bilo pivo. Bogatejši so imeli bogatejši jedilnik:gosja in račja pečenka, goveje meso, slaščice in vino.

OBLEKA: Oblačila so bila enostavna. Moški so običajno nosili okrog ledij nekakšen predpasnik iz pravokotnega kosa platna, ki so ga pritrdili s pasom. Ženske pa so bile oblečene v nagubane obleke, segajoče do gležnjev. Ženske višjih slojev so si šminkale ustnice, lakirale nohte, negovale lase s posebnimi olji, z zeleno barvo so si senčile veke, s črno pa so si barvale veke in trepalnice. Ličili so se tudi moški. Zlasti tisti iz uglednejših družin. 

DRUŽINA: Osnove egipčanske družbe je bila družina. Mož in žena sta imela enakopraven položaj. Ločitve zakona so bile redke. Družine so imele veliko otrok. Sinovi bogatejših slojev so se šolali v posebnih tempeljskih šolah, otroci kmetov in obrtnikov so ostajali doma in se že zgodaj navajali na delo staršev.