STARI EGIPT

EGIPT

Egipt leži v dolini Nila. Približno 700 kilometrsko ozemlje se razteza od delte Nila na severu do Sudana na jugu in okoli 20-50 km širine Nilove delte. Območje je bilo poseljeno že od petega tisočletja pred našim štetjem, saj je reka naplavljala mnogo blata, ki se je spremenilo v rodovitno prst. To jim je dajalo ugodne možnosti za poljedelstvo.
Egipčani so Nil imenovali tudi Hapi, kar pomeni Božji dar. Njim je predstavljal osnoven pogoj za preživetje. Najpomembnejše kar so gojili na poljih ob njem, je bilo proso, leča, čebula, melone, smokve, jabolka, breskve, datlji, oljke, lan, sladkorni trs, ječmen, pšenica in papirusov trs, ki so ga uporabili za kurjenje (korenine), papirusove čolne (stebla), prehrano (stržen), sandale, jadra, vrvi, rogoznice … Prav tako so ga izkoristili za ribolov in prevozno pot.
Nil je vplival tudi na verovanje prebivalcev in koledar (nilotsko leto).