Neptun

Okrogla obletnica, ki jo praznuje naša šola, zahteva od nas, učiteljev in učencev, ki uživamo njeno gostoljubje, da jo primerno počastimo. S tem ne bomo počastill zidov njene notranjščine, ampak vse tisto, kar se dogaja med temi stenami, kar počnejo njeni prebivalci, njeni ljudje. S čim vse pa se ukvarjajo ti ljudje, ki jim pravimo učenci?

Osnovni je seveda pouk. Tisto zaresno delo, ki okupira prebivalce - mlade državljane kar za osem let. V teh osmih letih naj bi se učenci naučili ne samo branja in pisanja, ampak še nešteto drugih stvari. Svojo mladost naj bi čim bolj prešerno preživeli, spoznali polno vrednot, katere dajejo človeku polno človečnost. Kdaj kasneje je človek še tako kritičen in človeški obenem kot v mladih letih, ko ga nosijo peruti spoznavanja in spoznanj? Kdaj se zna človek še tako poveseliti med sebi enakimi? To je mogoče edino tam, kjer je veliko mladih skupaj, kjer skupaj doživljajo mladost, radost in veselje. Učitelj naj bi bil v tej radosti samo uspešen vodič. Kako uspešen je v tej svoji veliki vlogi, pa mu otroci prav kmalu pokažejo. Pokažejo mu to takrat, ko se v njih nekaj dogaja, ko je učitelj znal vzbuditi v njih tisto neznano, a vendar človeško čustvo. Velikokrat se danes sliši, da šola ne opravlja svojega kulturnega poslanstva.

Kaj pa je kulturno poslanstvo? Ali so to proslave, ki jih je napol pretekla doba vse polno nudila ali je to doživljanje duševne notranjosti? Človek, na tebi je, da poiščeš odgovor v posamezniku in iskanje v človeku samem.

Naše proslavljanje je namenjeno temu iskanju. Iskanje v posamezniku in človeku nasploh.