Rojen
je 1953 na Ptuju. Njegov oče se je kot učitelj na podeželju ukvarjal s
kulturno dejavnostjo in svojemu kraju Buckovci dal bogato doto. Zbiral je
kulturno dediščino tega kraja in same Prlekije. Tako je nastal majhen
etnografski muzej. Miro je spremljal zbiranje etnografskega gradiva
svojega očeta in rasel z njim.
S prihodom v Ljubljano
se je Miro začel ukvarjati tudi s potapljanjem. Namenil mu je veliko časa.
Naključje je hotelo, da ni bil zadovoljen s potapljanjem samo v morju,
ampak je iskal izzive tudi v jezerih in rekah. Blejsko in Bohinjsko jezero
sta bili nekaj časa njegovo priljubljeno podvodno središče. Sopotnik na
teh začetkih je bil Jože Vogrin.
Sčasoma so mu postale
zanimive reke. Najbližja je bila Ljubljanica. Naključne najdbe so ga
pritegnile. Začel je
zbirati literaturo ter iskati in primerjati po njej ugotovitve o najdbah.
Ob svojem poklicnem delu se je vpisal tudi na študij arheologije. Najdbe
so bile tako raznolike, vedoželjnost tako široka, zgodovinskih eksponatov
toliko, da jih ni želel zadržati le zase.
Vikendi so postali za
družino izleti na barje. Vrata njegovega stanovanja pa odprta vsakomur,
ki ceni našo preteklost. Začel je sodelovati z Narodnim muzejem v
Ljubljani. Za razstavo o bronasti dobi na Slovenskem je posodil svoje
eksponate. Muzeju je podaril zbirko podvodnih najdb v Ljubljanici in na
Ljubljanskem barju. Pisal je v Arheološki vesnik in v druge strokovne
revije o bakreno - bronastih podvodnih najdbah iz Bistre in Ljubljanice na
Ljubljanskem barju. S kolegom potapljačem sta objavila članek v nemški
reviji potapljaških dejavnosti Tauchen.
Sodeluje s Kulturno
skupnostjo Vrhnika. Pomladi leta 1993 se je odločil, da posodi del svoje
zbirke najdenih predmetov v strugi reke Ljubljanice za stalno razstavo v
Šolskem arheološkem muzeju na Osnovni šoli Log - Dragomer.
|