"Some dream to escape reality,
Some to change it forever"
Soichiro Honda se je rodil leta 1906 na japonskem, kot najstarejši od devetih otrok. Oče je popravljal kolesa in Soichiro je bil navdušen nad njegovo delavnico. Spoznal se je na mehaniko in njegov interes glede tega, se je samo še povečal, ko je pri osmih letih, prvič zagledal Ford model T. Bil je odločen, da se bo po končani šoli ukvarjal z avtomobili in to kot pripravnik v mehanični delavnici v Tokiu.
Začel se je ukvarjati z dirkanjem, avtomobile je izdeloval sam, njegova kariera pa bi se leta 1936 na vse japonskem hitrostnem Rally-ju, lahko končala tragično. V nesreči je skoraj izgubil življenje, v tolažbo pa mu je bila najvišja dosežena povprečna hitrost ( 75mph ), rekorda niso podrli 20 let.
Leta 1937 je zaplul v poslovne vode in celo oskrboval vojsko z batnimi obročki, patentiral je nekaj idej na področju varjenja. Naštudiral je vse o metalurgiji, da je lahko oskrboval Toyoto, ki si je lastila 40% njegovega podjetja. Prav tako je oskrboval tovarno letal Nakajima.
Po vojni je pričakoval obdobje nestabilnosti in negotovosti, zato je preostali delež podjetja prodal Toyoti in se posvetil samo sebi in proizvodnji sakea. Zaradi svoje narave je tako zdržal samo eno leto. Oktobra 1945 je ustanovil Tehnično raziskovalni inštitut Honda, ki se je dve leti kasneje, preimenoval v Honda Motor Company. Zelo je bil ponosen na svoje podjetje, njegov razcvet pa gre pripisati zaupanju v mlade in ustvarjalne ter njihovo nenehno napredovanje. V sami proizvodnji pa je znal tudi s »francozom« v roki, držati glasne govore o slabem učinku in nestrokovnosti. Njegovi govori so pogosto »zadeli svoj cilj«.
Do 65. leta starosti je lastnoročno testiral nove modele, tako kot Ferdinand Porsche, na vodilne položaje v podjetju, pa ni postavljal sorodnikov. Vztrajal je na tem, da morajo vodilne položaje zasedati ljudje, ki so si to zaslužili z delom, nasledili pa so jih vedno tisti, ki so imeli najvišje vodstvene kvalitete.
Po upokojitvi, se je posvetil Honda fundaciji, kjer so se trudili, da bi zbližali tehnologijo in ekologijo. Prav tako je bil podpredsednik tokijske komercialno industrijske zbornice in podpredsednik združenja japonskih izdelovalcev avtomobilov.
Umrl je leta 1991 v 85. letu starosti, zapustil je ženo, sina in dve hčerki.
Copyright © 2007 by Sergiy