ZADNJI ŠOLSKI DAN
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
4. TABOR USTVARJALCEV DOBRIH VESTI NA SENOVEM
KOLESARSKI POLIGON
DELAVNICE ZA NADARJENA UČENCE
9. UNESCOV NARAVOSLOVNI TABOR
GLASBENI FESTIVAL »OTROŠKE ZVEZDICE«
EKSKURZIJA DEVETOŠOLCEV NA PRIMORSKO
TILEN GRAŠIČ, DRŽAVNI PRVAK V BREAKDANCU ME D PIONIRJI
ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE
GOSTILI SMO SVETOVNEGA POPOTNIKA TOMA KRIŽNARJA
PEDAGOŠKE DELAVNICE »5x STOP je COOL«
PROMETNI DAN
NARAVOSLOVNI TABOR ČETRTOŠOLCEV
OBISKALI SMO FILMSKI FESTIVAL ZOOM 4
UNESCO DAN NA OŠ LEDINA
OBISKALI SMO GRAD BOGENŠPERK
SREČANJE NA DALJAVO OB KNJIGI POJDI Z MANO
SVETOVNI DAN VODE
HIŠA EKSPERIMENTOV
PUNČKE IZ CUNJ
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN IZ ODRA NA ODER
FESTIVAL INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ
PREDIZBOR ZA MEDNARODNI OTROŠKI FESTIVAL
RECITAL 
ZIMSKE POČITNICE
NARAVOSLOVNI DAN
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
SREČANJE UNESCO ŠOL V ŠKOFJI LOKI
NOVOLETNI BAZAR
TEHNIŠKI DAN
SMREKARJEV ODER
OBISKAL NAS JE KLEMEN KLEMEN
NOVOLETNE USTVARJALNE DELAVNICE
KONCERT PEVSKEGA ZBORA
SREČANJE UNESCO ASP NET ŠOL OB DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC
TEČAJ ROLANJA
SEMINAR ZA LIKOVNO VZGOJO
KULTURNI DAN
RAZSTAVA HIŠNIH LJUBLJENČKOV
JESENSKI ŠPORTNI DAN
KULTURNI DAN OB 50 LETNICI NAŠE ŠOLE
50-LETNICA ŠOLE
OTROŠKI BAZAR
ZADNJI ŠOLSKI DAN
Zadnji šolski dan smo preživeli v sproščenem vzdušju, saj so se učilnice že pošteno ogrele. S prireditvijo, s katero smo počastili dan državnosti ter srečanjem učencev od 4. do 8. razreda in učiteljev v šolski telovadnici, smo 24. junija zaključili šolsko leto 2009/2010.
Letošnje šolsko leto je bilo res uspešno, saj so naši učenci osvojili velik kup pohval in priznanj. Veselili smo se bronastih in srebrnih pohval, športnih dosežkov v ekipnih in individualnih športih ter Smrekarjevih priznanj. Pohvaljeni pa so bili tudi učenci, ki  so dosegli uspešne učne rezultate. Vsem učencem, ki so dosegli vidne uspehe, je ravnatelj Janez Špan čestital ter jim podelil pohvale in priznanja.



S kulturno prireditvijo smo počastili dan državnosti.




Misli o Sloveniji

Domovina je naše življenje in brez nje ne moremo živeti. Domovina mi pomeni marsikaj, npr. domači kraj, rojstni kraj, domače zavetje. Je naša mama, ki nas spremlja povsod, je v naših srcih. (Kristina Š.)

Domovina je zame življenje, ki ga občutim vsak dan, ko se zbudim in tako doživljam vsak dan različne stvari.  (Melisa)

Domovina je naše življenje in brez nje ne moremo živeti. Pomeni mi vse na svetu, na vsem planetu, v vsem vesolju. Je nekaj posebnega in veselega. (Ema)

Domovina je zame bogastvo življenja. Občutim jo kot nekaj, za kar moram skrbeti. (Karin)

Domovina je država, v kateri sem bil rojen, v njej živim in kjer so živeli tudi naši predniki. (Bruno)

Domovina je zame slovensko kraljestvo, dom. V njej se počutim domače, razlikuje se od drugih držav, v katerih se počutim kot tujec, neprijetno. Pomeni mi lepo, domače življenje. (Anja)

Domovina je kraj, kjer sem se rodila in kjer živim. V njej se počutim varno. V domovini se lahko pogovarjam v maternem jeziku. (Sara)





Slovenija mi pomeni dom, nekaj, kar imam rada, kar obožujem. V njej občudujem kraške jame, še posebej Postojnsko, gozdove, parke morje … (Anja)

Slovenija mi veliko pomeni. V njej občudujem njene naravne znamenitosti in svobodo, v kateri živimo njeni prebivalci. Izboljšala pa bi v njej zakonodajo, s katero bi pomagala ustvariti možnosti za boljše življenje socialno šibkejših ljudi. (Sara)

V Sloveniji je moj rojstni kraj, v katerem živim in sem hvaležna, da sem tu in sem kar sem. Občudujem njeno naravo, hrano in vse, s čimer nas obdari. Rada bi jo obogatila s čim več morja in neonesnaženim življenjem. (Karin)

Slovenija je naša domovina, naše življenje. Je žarek, ki mu nikoli ne zmanjka energije. (Ema)

Slovenija je država, v kateri živim, je edina država, ki ima besedo LOVE, kar pomeni ljubezen. Je priljubljena država, poznana je postala še bolj po nogometnih tekmah v Afriki. (Kristina B.)

Slovenija je država, v kateri živim in sem ji predala moje življenje. V njej vidim smisel življenja. Slovenija im rada svoje prebivalce in jih spoštuje.(Melisa)

Slovenija je moja domovina. V njej so mi všeč vsa naravna, kulturna bogastva, obogatiti pa je ne bi bilo treba z ničemer, saj ima vsaka država svojo in različno dediščino. (Bruno)

 Slovenija je moja domovina, ki mi je zelo všeč. V njej občudujem vse, kar je dobrega in lepega – naravo, živali, spoštujem tudi vse njene prebivalce. Obogatila pa bi jo morda le s kančkom večje prijaznosti med ljudmi in do narave. (Kristina Š.)





Samostojna je naša država postala 1991. Leta. Po 2. svetovni vojni je bila v državi Jugoslaviji, pred 2. svetovno vojno pa v večih različno imenovanih kraljevinah. Pred 1. svetovno vojno je bila v avstrijskem cesarstvu. (Bruno)

Slovenija je bila del Jugoslavije. Predsednik je bil Josip Broz Tito. Štela je 22 milijonov prebivalcev. Primož Trubra je napisal Abecednik in Katekizem. Nastala je na prostorih nekdanje Karantanije. (Kristina B.)

 Slovenija se je osamosvojila l. 1991. Pred osamosvojitvijo smo bili v Jugoslaviji. Prvi predsednik samostojne Slovenije je bil Milan Kučan. Dobili smo svojo zastavo in grb. Ker Jugoslavija ni želela, da se osamosvojimo, so v Sloveniji sprožili 10-dnevno vojno, v kateri smo zmagali. (Kristina Š.)

V letih 1988 in 89 so nastjale prve opozicijske stranke, zahtevale so suvereno državo slovenskega naroda. Aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične volitve.
23. decembra 1990 se je večina volivcev odločila za samostojno in neodvisno Slovenijo. 25. Junija 1991 je slovenski parlament sprejel zakon za uresničitev samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. 26. Junija 1991 je jugoslovanska vojska napadla Slovenijo.V tej 10-dnevni vojni smo izbojevali samostojnost. (Sara)


     SLOVENIJA

Iz vesolja se je ne vidi,
kot je prav za zaklade,
ko dobro so skriti.

Je zelo majhna,
toda neprecenljiva –
je kot diamant, ki se skriva.

Toda ko jo odkriješ,
se njena lepota povsod razlije,
v tvoje najmanjše kotičke spomina se skrije.

Zato je nikoli ne pozabiš –
v tvojem spominu tiči Slovenija prelepa,
ki iz njega ne bo odšla ne zlepa ne zgrda.

Kristina Šparemblek




Dobitniki pohval v 4. b razredu.



Dobitniki pohval v 5. a razredu.



Dobitniki pohval v 5. b razredu.



Dobitniki pohval v 6. a razredu.



Dobitniki pohval v 6. b razredu.



Dobitniki pohval v 7. a razredu.



Dobitniki pohval v 7. b razredu.



Učenci, ki so dosegli pomembne športne dosežke v individualnih športih.



Učenci, ki so dosegli pomembne športne dosežke v ekipnih športih.



Učenci, ki so prejeli Smrekarjevo priznanje:
Ema Muratović Romih (7.b), Vid Rijavec (7.a), Lovro Rupar (8.b) in Artur Melanič (8.b)

Vsem učencem čestitamo.

Pripravila Mojca Dremelj Blažon
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
V četrtek, 3. junija 2010, je bilo v šolski telovadnici zelo živahno. Na prireditvi, ki smo jo pripravili ob koncu šolskega leta, so odmevali pesem, glasba, plesni ritmi in igra. Predstavili so se učenci, ki so obiskovali različne interesne dejavnosti.



Nagovor ravnatelja


Otroški pevski zbor


Zborček in Marmelada


Gledališka skupina


Lovec in Sneguljčica


Plesna skupina Bolero


Ritmična skupina

Pripravila Mojca Dremelj Blažon

4. TABOR USTVARJALCEV DOBRIH VESTI NA SENOVEM
Od 3. – 5. 6. 2010 smo se učenci Dragana Gajić, Aleksandra Sljepčević, Lana Goričanec, Katarina Bartolj, Vid Rijavec in mentorica Mira Gregl Hrstič udeležili 4. tabora ustvarjalcev Dobrih vesti v Senovem. Program je bil zelo zanimiv in bogat. S tabora smo se vrnili polni prijetnih doživetij, sklenili nova prijateljstva in izvedeli veliko novega. Posebno bi pohvalili gostoljubnost Senovčanov.

http://posavje.info/Panorama/Na-Senovem-uspesno-izvedli-Unescov-ASPnet-projekt-TABOR-USTVARJALCEV-DOBRIH-VESTI.html

Več na spletni strani pod rubriko Projekti, UNESCO dejavnosti.



Pripravila Mira Gregl Hrstič
KOLESARSKI POLIGON
Učenci 5. a in 5.  b razreda so svoje kolesarske spretnosti preverjali na kolesarskem poligonu, ki smo ga pripravili na šolskem igrišču.

 











Pripravila Mojca Dremelj Blažon
DELAVNICE ZA NADARJENA UČENCE
Na Osnovni šoli Hinka Smrekarja imamo bogate izkušnje dela z nadarjenimi otroki. Učenci se udeležujejo številnih tekmovanj, naravoslovnih taborov, strokovnih ekskurzij, delavnic, festivalov in drugih srečanj, kjer lahko poglabljajo svoje znanje z določenih predmetnih področij.
Ker pa je prevečkrat premalo časa za druženje z vrstniki, ki imajo podobne interese, tudi zunaj matičnih oddelkov, smo se letos odločili organizirati popoldanske delavnice za nadarjene. Tako so imeli učenci od 5. do 8. razreda v četrtek, 6. maja 2010, priložnost poglabljati svoje znanje na naravoslovnih in družboslovnih delavnicah. Udeležili so se lahko angleške delavnice (mentorja Maša Rakuš Dobnik in Boštjan Kuljič), reševali so matematične probleme (mentorica Rebeka Velak) ali delali kemijske poskuse (mentorica Mojca Levin), na svoj račun pa so prišli tudi tisti, ki jih zanimajo gledališče (Mojca Dremelj Blažon), likovna umetnost (Kristina Kompan) in literatura (mentorica Maja Premrl).
Da pa je druženje res doseglo svoj namen, smo se v ponedeljek, 24. maja 2010, vsi skupaj dobili še na okrogli mizi z dr. Petrom Svetino, pesnikom, pisateljem in profesorjem na celovški univerzi. Klepetali smo o njegovem pesnjenju, o knjigi in našem odnosu do nje ter o kreativnosti. Poleg gosta so imele glavno besedo učenke izbirnega predmeta literarni klub (mentorica Maja Premrl), ki so okroglo mizo z naslovom Besede nam tečejo tudi pripravile.
Delavnice so bile zelo uspešne in so se prijetno sklenile z okroglo mizo. Tako učenci kot učitelji si želimo podobnih srečanj tudi v prihodnje.



Matematična delavnica




Gledališka delavnica


Kemijska delavnica




Literarna delavnica


Likovna delavnica




Angleška delavnica



Mojca Dremelj Blažon in Maja Premrl
9. UNESCOV NARAVOSLOVNI TABOR
V petek, 21.5.2010, sem bil povabljen na 9. Unescov naravoslovni tabor. Ko smo prispeli, so nas prijateljsko sprejeli. Najprej smo se vpisali, potem pa razdelili v skupine. Bil sem v skupini Zrak v rudniku. Šli smo v mestni rudarski muzej. Videli smo repliko rudarskega rova. To je predmet iste oblike in barve, vendar ni pravi (ponaredek).V njem so bili rudarski pripomočki: od rudarskih reševalnih kompletov do čelad in baterij. Ogledali smo si dva filmčka in pozvonili na zvonček sreče. Kmalu smo šli na kosilo. Po kosilu smo šli v šolsko telovadnico, kjer smo gledali predstavo Julija in Romeo. Potem smo šli v gasilski dom, kjer smo gledali poskuse mehurčkologije, ki sta jih pokazala prof. Ivan Leban in njegov pomočnik Aleš. Po predstavi smo šli nazaj v muzej, kjer smo si ogledali še en filmček in naredili plakat našega dela. Za zaključek so nas pogostitli. Tam je bilo veliko sladic. Od tortic do mufinov. Malo sem se najedel, potem pa smo se s taksijem odpeljali domov.

Erazem Kokot, 4.b
GLASBENI FESTIVAL »OTROŠKE ZVEZDICE«
V mesecu decembru smo na šolo dobili povabilo za udeležbo na mednarodnem glasbenem festivalu »OTROŠKE ZVEZDICE«. V povabilu je bila izražena želja organizatorjev, naj se predstavimo z avtorsko skladbo, če jo šola seveda ima. Ker smo v začetku decembra izdali zgoščenko 20 avtorskih skladb, ki jih v originalu izvaja OPZ naše šole, sem se odločila, da bomo z manjšo skupino pevk na festivalu predstavili skladbo MARMELADA. 25. februarja je na OŠ Kette Murn potekal predizbor za festival. Na predizbor so se v spremstvu učiteljice Jerneje Meglen odpravile učenke 3. in 4. razreda: Mia Marija Herceg, Nika Zorko, Zarja Mlakar, Laura Domajnko, Tinkara Vukadinović Kastelic, Janja Žnidarčič, Čarna Bukovšek, in Danaja Trampuš. Skupina si je nadela ime VESELE SMREČICE. Pevke so z nastopom prepričale žirijo in se uvrstile na 2. mesto ter tako dobile priložnost za nastop v finalu. Do finala smo pridno vadile in dodelale koreografijo, priskrbele smo si tudi enotne majice, kape  z znakom šole smo si izposodile v šoli. Tako pripravljene smo dočakale 22. maj, ko se je ob 16. uri začela tonska vaja na odru City teatra v Ljubljani. Po vaji so pevke dobile priložnost olepšati se v frizerskem studiu. Ob 16. uri in 15 minut je z uvodnim pozdravom predstavnice Društva Slovensko-makedonskega prijateljstva festival že 5. leto zapored zasijal v svoji luči.  Uvodnemu nagovoru je sledil  pozdrav župana, g. Zorana Jankoviča, za tem pa je glasba dobila glavno besedo. Na odru se je zvrstilo 11 nastopajočih iz držav bivše Jugoslavije in sicer iz Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. VESELE SMREČICE so  kot 6. nastopajoče prisrčno zapele in zaplesale. Občinstvo je bilo navdušeno nad vsemi nastopajočimi, saj so se na nastop res dobro pripravili. Ob zaključku so se vsi nastopajoči zbrali na odru kot »vsi zmagovalci« . V spomin na ta nastop so prejeli diplome in simbolična darila ter zgoščenko. Festival je namreč skladbe vseh nastopajočih strnil na zgoščenko z naslovom Mednarodni glasbeni festival OTROŠKE ZVEZDICE 2010, za katerega so obiskovalci prispevali 10 EUR, zbrana sredstva pa bodo namenili opremi varnih hiš za otroke.
Z našim nastopom smo tako prispevali k humanitarnemu delu, ponesli smo ime naše šole v druge države, spoznali smo nove prijatelje in sodelavce, bogatejši smo za novo izkušnjo, poleg tega pa smo uživali v našem nastopu in nastopu drugih pevcev in plesalcev.



Mentorica: Judita Jereb Pohlen
EKSKURZIJA DEVETOŠOLCEV NA PRIMORSKO
V petek, 14. maja 2010, smo se devetošolci odpravili na Primorsko, kjer smo pod vodstvom učiteljice Silve Bajželj ter v spremstvu učiteljic Maje Premrl in Kristine Kompan preživeli čudovit in poučen sončen dan.

Naše potovanje se je začelo zanimivo – padal je dež, avtobus je imel zamudo in bili smo malce neučakani, kmalu za Nanosom pa nas je pozdravilo sonce. Pot nam je krajšalo poslušanje zanimivih referatov in že smo prispeli v Koper. Tu smo si z zanimanjem ogledali pokrajinski muzej in staro mestno jedro ter pokukali v galerijo Meduza. Nato smo se odpeljali proti Piranu. Obnovljen akvarij in pomorski muzej sta nas navdušila ter v nas zbudila duh pomorščakov. Na Tartinijevem trgu smo se odpočili ob sončnih žarkih in slastnih prigrizkih. Ob pol štirih popoldan smo si že ogledovali edinstvene Sečoveljske soline, poslušali zanimivosti o njih ter poskusili, če je sol že zrela. Po krajšem sladolednem postanku v Izoli smo se odpravili proti domu. V avtobusu nismo bili tiho, ker smo si morali izmenjati ogromno vtisov. In tako smo se okrog osmih zvečer naenkrat spet znašli v Ljubljani pred šolo …

Z ekskurzijo smo obnovili in pridobili novo znanje iz geografije, zgodovine in splošne razgledanosti ter okrepili svoja prijateljstva in simpatije.




     








Pripravila Kristina Kompan
TILEN GRAŠIČ, DRŽAVNI PRVAK V BREAKDANCU ME D PIONIRJI
Na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih, ki je bilo v soboto, 8. 5. 2010, v Športni dvorani v Medvodah, je v tekmovalni disciplini breakdance med pionirji posamezniki, ki so se kvalificirali na državno prvenstvo, nastopalo 22 plesalcev. Svoj prvi nastop na takšnem tekmovanju je odlično opravil Tilen Grašič, učenec 2.a razreda, ki je osvojil izvrstno drugo mesto.
Tilen se je za ta ples navdušil, ko je na Dunaju opazoval ulični nastop skupine breakdancerjev. Starša sta ga kasneje vpisala v plesni klub Akademija iz Domžal. Od svojega petega leta trenira dvakrat tedensko pod vodstvom Gregorja Žure, ki je eden od začetnikov in utemeljiteljev breakdanca v Sloveniji. Na začetku ga je bilo včasih potrebno vzpodbujati, da nadaljuje s treningi, sedaj pa komaj čaka, da se spet nauči kakšnega novega trika. Z veseljem se udeleži vsakega breakdance dogodka. Njegove sanje so, da bi postal državni in evropski in nekoč morda tudi svetovni prvak, vendar pleše predvsem zato, ker mu je breakdance pač preprosto všeč.




Več na

http://www.youtube.com/watch?v=1C9_NUeZxRQ
ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE
V četrtek, 6. maja, nas je obiskal ilustrator Zvonko Čoh. Naš pevski zbor mu je za dobrodošlico zapel  dve pesmi: Moj očka ima konjča dva in Pomlad, potem nam je še nekaj narisal in povedal nekaj o sebi. Potem so sledila vprašanja. Veliko nam je povedal in prehitro je bilo konec. Potem je sledil še knjižni sejem. To nas je razvedrilo.














                                                                                                  Knjižni sejem

MIA MARIJA HERCEG,  3.b
GOSTILI SMO SVETOVNEGA POPOTNIKA TOMA KRIŽNARJA
V petek, 23. 4. 2010,  nas je obiskal Tomo Križnar. V veliki telovadnici je imel predavanje. Pripovedoval je o svojem potovanju po svetu. Pokazal nam je kamere, katere dajejo ženam v revnih vaseh  za večjo varnost. Po koncu predavanja smo mu podarili Smrekarjev tarok. Nato smo ga zasuli z vprašanji in na koncu nam je razdelil še svoje plakate ter se nam podpisal.
Bilo mi je všeč.





URŠKA ZADRAVEC, 5.A


 
Četrto šolsko  uro smo odšli  v telovadnico. Tam nas je čakal Tomo Križnar. Povedal nam je, da je bil v zaporu in pokazal nam je, kaj se je tam naučil. Roke je postavil na tla in se dvignil. Razložil nam je, kako pomaga revnim ljudem. Pokazal nam je, kakšne kamere je podaril revnim ljudem.


EDIS RAVMANOVSKI, 5.A





V petek  24. 4. 2010, je imel  Tom Križnar predavanje v telovadnici. Prestavil  nam je revne
države, družine, otroke in odrasle. Pokazal  nam je slike, filmčke  in pripovedoval zgodbe. Veliko  smo se naučili in spoznali, da pol našega sveta zelo zelo  trpi.



STELA MULLER POGRAJC, 3.b
PEDAGOŠKE DELAVNICE »5x STOP je COOL«
EVALVACIJA DELAVNIC

Pedagoška delavnica 5x STOP je COOL je oblika preventivne aktivnosti Zavoda Varna pot,
namenjena starejšim osnovnošolcem (zadnja triada OŠ) in srednješolcem, katere glavni cilji so
zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodovanih na slovenskih cestah ter spremeniti odnos do
prometne varnosti mladih, s pomocjo osebnega pristopa, socialnih iger, igranja vlog, osvešcanja o
možnih posledicah prehitre vožnje, agresivne vožnje, neuporabe varnostnega pasu in celade,
neupoštevanja prometnih predpisov ter zlasti vožnje pod vplivom alkohola ali drog.

Z delavnico 5x STOP je COOL se preventivno usmerjamo k skupini mladih, še preden stopijo v
prometni proces kot aktivni vozniki dolocenih kategorij vozil. Glede na katastrofalno statistko in
razmere na slovenskih cestah je naš namen, da to stanje spremenimo z dolgorocnimi ukrepi v
procesu vzgoje, izobraževanja in osvešcanja posameznika. V ta program tako skozi pedagoške,
psihološke, medicinske in ostale strokovne vidike mladim skozi njihovo aktivno vlogo v prometu
pripeljemo pozitivne ucne vsebine realnega življenja, s cimer pricnejo razumevati in razvijati
kulturni in strpen odnos do drugih udeležencev v prometu, vzpostavljati zdrav in naraven nacin
življenja brez »vsiljenih« alkoholnih in drugih vsebin, razumeti samozašcitne razloge za smiselno
uporabo zašcitnih sredstev in naprav (varnostnega pasu, celade, zašcitne motoristicne
opreme…), sprejemati in razumeti posledice hitrosti, agresije, uživanja drog, alkohola in ostalih
prepovedanih substanc, kot enega kljucnih elementov prometne NEvarnosti.

Delavnica 5x STOP je COOL:

V sredo, 21. aprila 2010 je Zavod Varna pot, v sodelovanju in podpori MO Ljubljana in
Obcinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ljubljana na OŠ Hinka
Smrekarja, izvedel 7 pedagoških delavnic v katere je bilo vkljucenih okoli 85 ucencev 7., 8. in 9.
razredov.

Delavnice smo izvedli v enem delu in sicer po naslednjem urniku:

09.00 do 11.00 Pricetek delavnic – delo po skupinah (7 skupin)
11.00 do 11.20 Odmor in malica
11.20 do 11.40 Predstavitev zgodbe žrtve prometne nesrece (+ strokovnjak)
11.40 do 12.10 Ogled filma in predavanje strokovnjaka
12.10 do 12.20 Evalvacija (anketni vprašalnik)

Posamezna delavnica je bila sestavljena iz treh delov.

Prvi del je potekal v manjših skupinah, ki so zajemale do 15 ucencev. Vkljuceval je razlicne
socialne igre in metode skupinskega dela, ki spodbujajo mlade k razmisleku in razumevanju
pomena vzrokov za nastanek hudih prometnih nesrec, ter s tem pomena prometne varnosti,
izmenjavi mnenj in stališč
v skupini, oblikovanju ugodnega odnosa do nacina življenjskega stila,
odgovornosti do soljudi…

Študenti moderatorji so vodili in usmerjali diskusijo, z namenom intenzivneje in podrobneje
razdelati posamezne tocke vedenja, obnašanja, vzrokov za nastanek prometnih nesreč
v cestnem
prometu, spodbujali so udeležence k podajanju mnenj in izmenjavi izkušenj ter podajali
informacije in pravila glede prometa in prometne varnosti.

Delavnica je obsegala razlicne vloge udeležencev v prometu, v katerih se mladostnik znajde, od
pešca, kolesarja, mopedista, potnika, voznika in na žalost tudi žrtve.

Teme, ki so bile obravnavane v delavnicah:

-komunikacija v prometu;

-norme in pravila v življenju in prometu;

-pomen koncentracije v prometu in dejavniki, ki le-to zmanjšujejo;

-zaupanje;

-vpliv alkohola in drog na varno vožnjo s pomocjo prakticnega prikaza »opitosti« s

posebnimi »pijanimi« ocali

-reakcijski cas in naletna teža

-druge teme, ki se mladim zdijo aktualne in pomembne.

Mladi so se na tak nacin lažje identificirali z vlogami, ki jih v prometu zavzemajo, podajali mnenja,
svoje izkušnje in stališca. Zavedanje o možnih posledicah udeležbe v prometu je bistvenega
pomena za odrašcajoco mladino, saj se s tem podira iluzija brezskrbnosti in neodgovornosti na
cestah.

Ucenci so se po koncanem delu v skupinah srecali z vrstnico, ki se je poškodovala v prometni
nesreci.
Zgodba o življenju pred in po prometni nesreci, ki je dekletu za vedno spremenila življenje, je
spodbudila mlade k razmisleku o svojem ravnanju in odgovornosti v prometu.
Žrtev prometne nesrece je posebnega pomena za izvedbo delavnice, saj je predstavljala negacijo
misli: »To se meni ne more zgoditi!« Ucenci so si tako pridobili osebne informacije in izkušnje
glede udeležbe in varnosti v prometu.

V zadnjem, tretjem delu je strokovnjak s podrocja prometne varnosti ucencem predstavil še filme
na temo mladi in promet, nekaj statisticnih informacij ter nasvetov glede varnosti v prometu.

Ob koncu delavnice so ucenci izpolnili anketni vprašalnik, s pomocjo katerega se je opravila
evalvacija posamezne/ih delavnice/ic.

Evalvacija delavnice:

Po porocanju moderatorjev so ucenci v delavnicah sodelovali, podali so veliko svojih mnenj, še
posebej pa primerov, ki so se zgodili njim, njihovim prijateljem, znancem ali sorodnikom, med
njimi se je veckrat vzpostavila tudi kakšna debata, kjer so zagovarjali razlicna stališca.

Mladi so najbolj izpostavili probleme v zvezi z uporabo telefona, poslušanjem glasbe med vožnjo
z avtomobilom, uporabo celade med vožnjo s kolesom ali motorjem, omejitvami hitrosti in
alkoholom. Vecini se zdijo pravila v prometu smiselna (privezovanje zadaj, vožnje pod vplivom
alkohola niso odobravali). S pijano osebo se ne bi vozili, a hkrati starejšim (ki jih vozijo –
vecinoma starši) vedno zaupajo.

Kot novost jim je bila zelo zanimiva delavnica o reakcijskih casih in naletni teži. V vecini so bili kar
preseneceni nad informacijami, ki so jim jih posredovali moderatorji, žrtev prometne nesrece ter
strokovnjak s podrocja prometne varnosti.

Anketa, ki smo jo izvedli ob koncu vsake delavnice je pokazala naslednje rezultate:

67% ucencev se je popolnoma strinjalo, da so se na delavnici seznanili z informacijami, ki jim
bodo pomagale, da bodo v prometu bolj varni. 22% ucencev se je z izjavo precej strinjalo, 11%
ucencev pa je bilo mnenja, da na delavnici niso izvedeli bistvenih novosti.
Kar 91% ucencev je izjavilo, da so jim bile teme v delavnici s strani moderatorjev, strokovnjakov in
žrtve predstavljene na razumljiv in zanimiv nacin. 9% ucencev pa je bilo mnenja, da obravnavanih
tem niso razumeli popolnoma.
Ucenci so izkazali tudi prepricanje, da so v delavnicah lahko aktivno sodelovali. 79% ucencev je
potrdilo to izjavo, 21% ucencev pa je odgovorilo, da so lahko pri delavnicah le dokaj aktivno
sodelovali.

Eden od pomembnejših ciljev delavnic 5x STOP je COOL je ta, da bi mlade spodbudili k vecji
odgovornosti, pazljivosti in varnejšemu obnašanju v prometu. Rezultat ankete je pokazal
precejšen uspeh delavnice glede tega dela, saj se je kar 88% ucencev strinjalo, da jih je program
spodbudil, da bodo v prometu pazljivejši.

Vse gostejši promet, povecano število prometnih nesrec, poškodovanih in mrtvih na cestah,
vplivajo tudi na mlade, ki se prav zaradi tega v prometu ne pocutijo varne. Rezultati ankete so
pokazali, da se 58% ucencev v prometu ne pocuti varne, ce pa prištejemo še ucence, ki se v
prometu pocutijo le nekoliko varne, se to število poveca na 85%. Presenetljivo pa se kar 15%
mladih v prometu pocuti popolnoma varne.

Zavedanje, da se lahko prometna nesreca zgodi tudi njim je ravno zaradi zgoraj navedenih
razlogov precej visoko, saj se je 67% anketiranih ucencev strinjalo z izjavo da se jim nesreca
lahko pripeti. Vseeno pa je kar 33% ucencev prepricanih, da je verjetnost da se jim pripeti
nesreca izredno majhna ali pa je celo ni.

Kljub obcutku nevarnosti v prometu ter zavedanju, da so potencialne žrtve, kar 64% ucencev
dosledno ne upošteva prometnih pravil. V skupinskem delu delavnic so ucenci povedali, da so
pravila, ki jih navadno kršijo uporaba varnostne celade na kolesu, uporaba odsevnih teles
(kresnicke, odsevni trakovi…), uporaba varnostnega pasu na zadnjih sedežih, vožnja kolesa z
motorjem brez izpita, preckanje ceste pri rdeci luci…

Ucenci so že v prvem, skupinskem delu povedali, da se navadno v avtu privežejo z varnostnim
pasom, še vedno pa ostaja kar nekaj ucencev, ki te prakse ne izvaja redno. Ankete so pokazale,
da se 68% ucencev redno privezuje na sprednjih sedežih in le 46% na zadnjih sedežih. 22%
ucencev se na sprednjih sedežih pripne obcasno, 10% ucencev pa (skoraj) nikoli. Pripenjanje na
zadnjih sedežih je bolj problematicno, saj se 28% ucencev na zadnjih sedežih pripenja obcasno,
26% pa nikoli ali skoraj nikoli.

Precej problematicna je tudi uporaba varnostne celade. Že v prvem delu delavnic smo izvedeli, da
vecina ucencev ne vozi motorja, tako da se osredotocamo bolj na uporabo kolesarske celade.
Glede na odgovore naj bi le 27% mladih redno uporabljalo celado, medtem ko 73% otrok le-te ne
uporablja nikoli, ali izredno redko. Ucenci, ki že vozijo motorno kolo oz. kolo z motorjem so že v
skupinskem delu izjavili, da dokaj redno uporabljajo celado. Med anketiranimi ucenci pa je še
vedno kar nekaj takšnih, ki nimajo izpita za motor, vendar se vseeno vozijo z njim. Rezultati
ankete so pokazali, da malo manj kot polovica ucencev redno uporablja varnostno celado na
motorju (43%). 57% ucencev pa te prakse ne izvaja redno.

Alkohol je eden izmed najpogostejših vzrokov za nastanek prometne nesreč
(povezan zlasti s
hitrostjo), zato smo poseben del ankete namenili prav tej temi.

Mlade smo vprašali ali se strinjajo, da udeleženci v prometu ne smejo biti pod vplivom alkohola,
drog, zdravil ali drugih psihoaktivnih substanc. 82% ucencev se je popolnoma strinjalo z izjavo.
Še vedno pa je nekaj ucencev mnenja (18%), da ta tematika ni toliko pomembna.

Kljub visokemu procentu pa je zaskrbljujoce dejstvo, ki kaže tudi na splošno stanje v Sloveniji, da
se je kar 48% ucencev že vozilo z osebo pod vplivom alkohola. 4% ucencev pa na to vprašanje ni
želelo odgovoriti.
Od vseh anketirancev, ki so odgovorili, da so se že vozili z osebo pod vplivom alkohola, je 59%
ucencev je to izkusilo enkrat, 23% nekajkrat, 7% pa veckrat. 11% ucencev ni odgovorilo na
vprašanje.
Od vseh anketirancev, ki so odgovorili, da so se že vozili z osebo pod vplivom alkohola, je 57%
ucencev izjavilo da je bila oseba pod vplivom alkohola rahlo vinjena, pri 18% srednje vinjena, pri
9% ucencev pa mocno vinjena. 16% ucencev pa ni želelo odgovoriti na vprašanje.

Delavnice 5x STOP je COOL so bile glede na rezultate ocenjene zelo pozitivno. Kar 58% ucencev
je delavnici prisodilo najvišjo oceno, skupna ocena delavnice pa je bila 4,4 (na lestvici od 1 do 5,
kjer 1 pomeni zelo slabo, 5 pa zelo dobro). Zelo dobro so bili ocenjeni tudi predavanje
strokovnjaka s predstavitvijo filmov, statisticnih in drugih podatkov, s skupno oceno 4,5 ter, delo
mladih moderatorjev, z oceno 4,3. Ucenci pa so bili najbolj navdušeni nad drugim delom
delavnice – predstavitvijo zgodbe žrtve prometne nesrece. Kar 77% ucencev je temu delu
delavnice prisodilo najvišjo oceno, skupna ocena pa je bila kar 4,7.


Zakljucek:
Delavnice na OŠ Hinka Smrekarja ocenjujemo kot zelo uspešne, saj so mladi v delavnicah
aktivno sodelovali, pokazali interes nad spoznavanjem prometne varnosti in njenih elementov,
delavnice pa tudi sami ocenili kot zelo dobre. Zadovoljni so bili tako nad delom moderatorjev, kot
tudi predstavitvijo zgodbe žrtve in predavanjem strokovnjaka.

Na delavnici smo odprli probleme, ki so se mladostnikom zdeli nerešljivi, hkrati pa spodbudili
mlade, da o prometu zacnejo razmišljati na enak nacin, kot razmišljajo o sebi, o svoji prihodnosti,
svojih sposobnostih, šolskih problemih, svojih prijateljih in odnosih z nasprotnim spolom…

V delavnici nismo ucili mladostnikov o tem kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, ampak jih v
varovanem okolju poskusili opremiti z nekaj realnimi izkušnjami, ki jih lahko s seboj iz ucilnice
odnesejo med svoje vrstnike na ulice.

Pripravila:
Katja Blatnik
Projektni vodja

Robert Štaba, univ. dipl. inž.
Zavod Varna pot
Predsednik

TEHNIŠKI DAN
V sredo, 21. 4. 2010, smo imeli tehniški dan. Izvedel sem veliko novega o varni vožnji. Prvo uro smo imeli evakuacijo. Ravnatelj nam je po ozvočenju povedal, da ko bo zvonec trikrat zazvonil, bomo zapustili šolsko poslopje in odšli na šolsko igrišče. Ko smo tja prišli, smo nekaj časa počakali, da smo se vsi zbrali, nato pa smo šli v razred. Učiteljica nam je razlagala o simulaciji varne vožnje. Drugo uro smo odšli v drugo učilnico, kjer nas je čakala naprava podobna motorju. Tam je bil učitelj, ki nam je prav tako razlagal o varni vožnji. Pokazal nam je nevarne situacije v prometu, npr . ponoči je bil človek v temnih oblačilih, če bi prišel avto bi ga povozil. Zato je  pametno, da smo ponoči oblečeni v svetla oblačila in nosimo kresničke. Pokazal nam je še več nevarnih situacij v prometu in nam povedal, kako moramo v teh primerih ravnati. Preizkusili smo tudi simulator varne vožnje. Ta ura je bila zelo poučna. Tretjo uro takoj malici smo se napotili v učilnico, kjer sta nas čakali predstavnici Rdečega križa, ki sta nam prebrali zgodbo o dečku, ki se je poškodoval pri vožnji s kolesom. Povprašali sta nas, če uporabljamo čelado. Povedali sta nam, da je zelo dobro, če postaneš krvodajalec in tako rešuješ življenja. Za konec pa sta nam pokazali, kako zavežeš ruto pestovalko v primeru zvina prstov in zapestja.
Zadnjo uro smo spet odšli na šolsko igrišče, kjer so nam gasilci, redarji, policaisti pokazali opremo in pripovedovali o svojem delu.

TIMOTEJ PONIKVAR, 5. A, 
NARAVOSLOVNI TABOR ČETRTOŠOLCEV
V ponedeljek, 19. 4. 2010, je četrtošolce pred šolo že čakal avtobus. Vanj smo naložili potovalke in se z njim odpeljali v Kostel, kjer smo izstopili. Zagledali smo veliko hišo. Učiteljica nam je povedala, da bomo v njej preživeli zanimiv teden.  Res sem na steni uzrla napis: »CŠOD Fara«.

Naše nahrbtnike in torbe so odnesli v sobe, nas pa povabili, naj vstopimo.
Ko smo izpraznili potovalke, so nas popeljali v učilnico, kjer smo spoznali Igorja in Marjana, učitelja, ki bosta z nami cel teden. Predstavila sta nam dom in kraj, v katerem stoji. Veselje pa je kmalu izginilo, saj smo se morali tam tudi učiti, pisati dnevnik, v katerem smo opisovali dogodke, dejavnosti ter biti ponoči tiho, zato so odpadli vsi žuri in zabave, ki smo jih dolgo načrtovali. Ob večerih je v naši sobi odmeval smeh. Izmišljevale smo si smešne pesmi in si pripovedovale najrazličnejše šale. Nekatere smo prve noči prebedele, saj je moja sošolka Dalila zelo glasno smrčala. Najraje sem plezala po plezalni steni in iskala sledi gozdnih živali.
Res je bilo super! Ko smo morali oditi, sem bila kar malo žalostna.
Upam, da bom dom še kdaj videla.

TINKARA V. KASTELIC, 4. a









Učenci 4. razreda smo imeli naravoslovni tabor v CŠOD (center šolskih in obšolskih dejavnosti) v domu Fara pri Kolpi.
Ko smo prišli v Faro, smo se razdelili po sobah. Tam smo razpakirali svoje stvari. Naša 1. dejavnost je bil sestanek v učilnici. tam smo se naučili hišnega reda. Potem je bilo kosilo. Po kosilu  smo šli v svoje sobe, saj smo morali pisati dnevnik dogajanja za vsak dan posebej. Kmalu smo dobili napotke za naslednjo dejavnost.  Mi, 4.b, smo odšli v Kostelski gozd. Izvedeli smo veliko o steklini, različnih drevesih, živalih in njihovih stopinjah. Ko smo prispeli v dom Fara, smo imeli počitek, saj smo bili zelo utrujeni.
V celem tabornem tednu smo imeli:
- lokostrelstvo,
- kolesarski poligon,
- izlet po vseh znamenitih mestih,
- kviz,
- plezanje,
- plesanje kola,
- lovljenje mikroorganizmov.
 
Bilo je zelo zabavno.





ERAZEM KOKOT, MAKSIM LUKASHECICH, 4. B
OBISKALI SMO FILMSKI FESTIVAL ZOOM 4
Če ob besedi ZOOM pomislite na kamero, fotoaparat, film, ste blizu, ZOOM je namreč filmski festival, ki ga je lotos že četrtič po vrsti priredil Pionirski dom. Na velikem platnu Festivalne dvorane se je zvrstilo blizu sto filmov osnovnošolskih in srednješolskih filmarjev. In med njimi tudi trije naši dokumentarni filmi, ki smo jih pod mentorstvom učiteljice Maje Premrl in ob spodbudah razredničarke Kristine Kompan ustvarili devetošolci Lenart Kirbiš, Matej Rabzelj, Eldin Muzaferović, Klemen Šparemblek, Pia Gorišek, Gala Šenk, Ilhana Bečirević, Tevž Ružič in Jure Švagelj.

ZAKAJ SMO SE ODPRAVILI NA ZOOM?
Kar nekaj učencev 9. a že dolgo zanima film. To smo dokazali tudi s tremi izdelki. Najprej sta v okviru projektnega dela pri slovenščini nastala dokumentarna filma o Francetu Prešernu, ob 50-letnici šole pa smo učenci na platnu predstavili še življenje in delo Hinka Smrekarja. V rokavu smo tako imeli tri resne filme in slišali smo, da se bliža filmski festival. Postali smo radovedni …

… IN NAJPREJ STISKALI PRIJAVNICO
Skupaj z izpolnjeno prijavnico smo v velike odporne ovojnice zapakirali vse tri "dokumentarce" in jih poslali v Pionirski dom - na filmski festival ZOOM.4. Stiskali smo pesti, da bomo povabljeni v Festivalno dvorano. Uspelo nam je.

KONČNO SMO STOPILI PRED VELIKO PLATNO
V četrtek, 1. aprila 2010, so bili na velikem platnu Festivalne dvorane predstavljeni vsi filmi, ki so sodelovali na festivalu, vzporedno pa so potekale tudi filmske delavnice. V petek, 2. aprila, smo si najprej ogledali nekaj filmov s socialno tematiko, ki jim je sledil razgovor, potem pa smo se udeležili še okrogle mize o depriviligiranih otrocih. Ob 18. je bila slavnostna razglasitev najboljših filmov, ki ji je sledil ples na filmsko glasbo. V soboto, 3. aprila, pa so se najboljši filmi predstavili še v Kinodvoru.
S festivala smo odnesli veliko novih spodbud in dobre energije, Matej in Lenart pa tudi  priznanji za režiserja.





FILMSKA EKIPA 
UNESCO DAN NA OŠ LEDINA
V soboto, 10. 4. 2010, smo se Dragana, Aleksandra, Anja, Katarina, Timon, jaz in učiteljica Mira Gregl Hrstič na OŠ Ledina udeležili UNESCO dneva, ki je potekal pod naslovom Ljubljana, svetovna prestolnica knjige. Na ta dan pa smo skupaj z nekaterimi šolami iz različnih krajev Slovenije proslavili tudi 10. let sodelovanja v projektu Dobre vesti iz naše šole, mesta.
Na delavnici smo se pogovarjali s pisateljico Janjo Vidmar o njenih knjigah in slovenskem jeziku. Izvedeli smo, da je njena najnovejša knjiga z naslovom Pleme star 4 dni. Pri pisateljici mi je bilo zelo všeč, da je govorila počasi, a z navdušenjem, znala je odgovoriti na vsako vprašanje zelo hitro in ni imela treme.
Po delavnici smo si v telovadnici šole ogledali gledališko predstavo Totalka odštekan dan, ki so jo odigrali učenci OŠ dr. Jožeta Pučnika iz Črešnjevec in igrico Kulturljubljana, ki so jo odigrali učenci OŠ Ledina. Obe predstavi sta bili zelo smešni in napeti ter sta nas vse nasmejali.
Tega dne se bom vedno spominjala, ker mi je bil zelo všeč in bi ga z veseljem še kdaj ponovila.
Lana Goričanec, 7.a
Ko smo prispeli na OŠ Ledina, so nas gostoljubno sprejeli. Sledil je pogovor s pisateljico Janjo Vidmar, ki se sicer kot je zatrdila veliko šali, vendar pa je ta tema – Ljubljana, svetovna prestolnica knjige – bila tokrat zelo resna in smo se pogovarjali o bolj resnih stvareh. Zastavljali smo ji tudi vprašanja, kot so npr. Kje je dobila navdih za pisanje? Kdaj piše knjige – zvečer ali popoldne? Ali trenutno piše kakšno novo knjigo? itd. Njena najnovejša knjiga je Pleme, ki temelji na slovenskem knjižnem jeziku. Janja Vidmar je zelo zgovorna, kar je sama priznala.
Nato smo si ogledali predstavi Totalka odštekan dan in Kulturljubljana. Predstava Kulturljubljana mi je bila še posebej všeč, saj je bila smešna in zabavna.
Skratka – cel dan mi je bil zelo všeč.



   

DRAGANA GAJIĆ, 7.a


Sobota, 10. 4. 2010, je bil prav poseben dan, saj se je nekaj učencev naše šole in učiteljica slovenščine udeležilo Unescovega dne na osnovni šoli Ledina. Tja smo šli zaradi UNESCO projekta, v katerem je Ljubljana zmagala in bo konec aprila postala svetovna prestolnica knjige.
Ta dan bi se nekateri izmed nas morali srečati s Tonetom Pavčkom. Ker ga ni bilo, smo vsi šli na pogovor s pisateljico Janjo Vidmar. Pogovarjali smo se o njenih knjigah in ji zastavljali različna vprašanja. Nekaj jih je bilo zanimivih: Kdaj pišete - zvečer ali zjutraj?, Kdaj knjigi napišete naslov - na začetku ali na koncu, ko je knjiga že napisana?, Zakaj pišete knjige o tabu temah?  - Na vsa vprašanja je pisateljica odgovorila z veseljem: Knjige pišem, kadar sem tako razpoložena.; Naslov dam knjigi na začetku.; Ne pišem o tabu temah, ljudje si jih tako predstavljajo. Ta dan sem se naučil veliko o pisateljici, ki sem jo poznal bolj slabo.
Po pogovoru smo odšli na gledališki dogodek v srednjo telovadnico. /…/
Ta dan sem se naučil veliko novega. Slovenija mora obdržati svoj materni jezik. To je bila ena najpomembnejših stvari, ki sem jih slišal ta dan.

TIMON KALAGASIDIS, 7.b
        


    

       


Odpeljali so nas v učilnico, kjer smo počakali na pisateljico Janjo Vidmar. Prebrala sem veliko njenih knjig in res je zanimivo, kako lahko že skozi prebrano delo začutiš avtorjevo osebnost in njegovo razmišljanje ter njegov pogled na stvari.
Pisateljica je prišla in pred sabo takoj pričarala velik kup knjig različnih izdaj in naslovnic. Zanimivo je, da je Janji všeč, da jo veliko stvari sprašujemo. Vprašanja so iz nas kar deževala. Ko pa sem jo vprašala, katero zvrst knjige najraje piše, pa se je nasmehnila in dejala: »Najraje pišem kriminalke, vendar sem tudi te prenehala pisati, saj so jih nekateri otroci dejansko vzeli zares in se ob branju tako ustrašili, da so knjige morali iz šolske knjižnice umakniti.«


KATARINA BARTOLJ, 7.b
OBISKALI SMO GRAD  BOGENŠPERK
31.marca 2010 smo v okviru dodatnega pouka zgodovine, geografije ter zgodovinskega in turističnega krožka obiskali grad Bogenšperk in geometrično središče Slovenije.
Grad Bogenšperk je bil prvič omenjen leta 1533, najbolj poznan pa je po Janezu Vajkardu Valvasorju( 1641-93), ki je v njem bival dvajset let. Danes so v gradu različne zbirke: geodetska, lovska, čarovniška, starih noš... Zanimiva je tudi originalna izdaja knjige Slava vojvodine Kranjske. V nekdanji knjižnici je poročna dvorana.
V nadaljevanju smo si ogledali še geometrično središče Slovenije GEOSS pri Vačah. Na središču je tabla z verzi slovenske himne in geografska širina in dožina točke. Ob njem so uredili zanimivo zbirko skulptur iz narave.
Popoldanske eksurzije se je udeležilo 29 učencev od 6. do 9. razreda. Obisk vam toplo priporočamo. Ekskurzija nam je ostala v lepem spominu.




  







Zapisali učenci dodatnega pouka geografije.
SREČANJE NA DALJAVO OB KNJIGI POJDI Z MANO
V petek, 26. 3. 2010, ob 12.30 smo se učenci iz OŠ Hinka Smrekarja (to smo Vid, Lana, Anja, Dragana, Aleksandra, Timon, Ema in Katarina) po Skypu pogovarjali z učenci iz OŠ 14. divizije v Senovem o knjigi Pojdi z mano.

Najprej smo se nekaj pripravljali in razgrabljali, nato so nas prvi poklicali Senovčani in nam dali navodila za klepet. Ker pa sogovorniki niso imeli slušalk, smo lahko bili samo na enem računalniku. In sicer zato, da se ne bi motili. Ja, slušalke so dobra stvar. Najprej smo se predstavili ter povedali kaj o sebi. Potem pa so Senovčani zastavljali vprašanja o knjigi »Pojdi z mano«. Ta so se večinoma nanašala na učni list, ki smo ga dobili nekaj dni prej, s pomočjo katerega smo tudi predstavili izdelke. Vse je teklo gladko, navkljub nekaj nesporazumov zaradi kamer slabe kvalitete. Skupaj smo ugotovili, da so si naša mnenja o knjigi zelo podobna in da nam je bila vsem zelo všeč.

Po eni uri in 15 minut smo se poslovili in se domenili, da se še dobimo.

Več o knjigi Pojdi z mano in avtorju lahko preberete na spletu:

http://www.mb.sik.si/priporocamo_opis.asp?lang=sl&str=51&id=135






VID RIJAVEC, 7.A
SVETOVNI DAN VODE
Po šolskem radiu smo 22. marca obeležili svetovni dan voda.
22. marec je UNESCO razglasil za svetovni dan voda. Praznovanje je osredotočeno na temo »Kakovost vode«. Glavna prireditev svetovnega dne bo potekala v Keniji pod sloganom »Čista voda za zdrav svet«.
Kakovost voda se zmanjšuje predvsem zaradi človeških dejavnosti, poleg tega pa tudi zaradi podnebnih sprememb, ki še dodatno vplivajo na kakovost.
Še večja tveganja nastajajo zaradi pomanjkanja podatkov o kakovosti voda in nadzora po vsem svetu, kot tudi zaradi pomanjkanja znanja o potencialnih naravnih vplivih in onesnaževalcih okolja.
Aktivno medsebojno sodelovanje z vsemi organizacijami, skupnostmi, politiko in posamezniki po vsem svetu lahko s preprečevanjem onesnaževanja, čiščenjem in obnovo pripomoremo k boljši kakovosti voda.
To je zapisano na UNESCOVI strani za Slovenijo.

Pripravila MIRA GREGL HRSTIČ

   


   

     
V ponedeljek, 22. 3. 2010,  smo 5.a  razred odšli na razstavo naših otroških izdelkov na temo Voda-kaj mi pomeni. Tam so nas lepo sprejeli. Najprej smo si ogledali razstavo, nato pa so nas razdelili po skupinah. Mi smo odšli delat kemijske poskuse. Vodi smo morali določiti Hp. Dobili smo pripomočke in delo se je začelo. Najprej smo delali poskuse s pitno vodo iz pipe, nato pa še z umazano iz potočka. Ko smo opravili poskuse, smo odšli v jedilnico, kjer so nam pripravili gostijo. Dogodek mi bo ostal v lepem spominu.


       



   

URŠKA ZADRAVEC, 5.A

HIŠA EKSPERIMENTOV
V četrtek, 4. 3. 2010, smo odšli v Hišo eksperimentov. V učilnici smo si najprej ogledali poskuse, ki smo jih kasneje lahko v Hiši eksperimentov izvedli. Ko smo prispeli v Hišo eksperimentov, smo šli v zgornje nadstropje, tam pa sta bili dve Maji. Pokazali sta nam nekaj poskusov, potem pa smo jih morali  izvajati sami. Najbolj mi je bila všeč postelja z žeblji. Bila mi je zelo všeč, saj so se žeblji dvigali, ko si pritisnil na gumb. Všeč mi je bila tudi krogla z elektriko. Ko si dal prste na kroglo, je elektrika šla tja, kjer so bili prsti. Bilo mi je zelo všeč in upam, da bom šel še kdaj.


     
  
       
MIHAEL SLIJEPCEVIĆ, 5. A
PUNČKE IZ CUNJ
Učenci 5. a razreda smo se na pobudo učiteljice lotili izdelave punč iz cunj. Pri delu so nam pomagali tudi starši, saj so nam punčke sešili prav oni. Vseeno pa je za nas ostalo kar nekaj dela, saj smo morali punčke napolniti z vato, jim izdelati obleke in na koncu smo jim narisali tudi obraz. Naše punčke so različne, tako kot smo različni ljudje. Ene so vesele, druge žalostne … Bilo je zelo zabavno. Najbolje pa mi je bilo všeč šivati lase, saj sem prvič šival. Potem pa smo lahko naredili tudi osebno izkaznico in punčki dali  ime. Moji punčki je ime Špela.
Naše punčke si lahko ogledate na razstavi v šolski avli nad našo učilnico. Pozneje bomo izbrali nekaj punčk in jih podarili Unicefu. Z vsako prodano punčko bomo omogočili cepljenje otrok v Afriki proti nalezljivim otroškim boleznim. Všeč mi je, da smo sodelovali v takšni humanitarni akciji.





MIHAEL SLIJEPCEVIĆ, 5 . A
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
V ponedeljek, 8. 3. 2010, smo imeli učenci od 5. do 9. razreda zimsko športni dan. Nekateri so odšli na pohod v Tamar, drugi na drsanje na bled, smučarji so odšli na Krvavec, petošolci pa smo odšli sankat na Planico. Ko smo prispeli, smo vzeli sanke in nahrbtnik ter se odpravili na bližnje smučišče. Pod smreko smo odložili nahrbtnike in se odšli sankat. Anja in Luka sta se malo poškodovala, drugače pa ni bilo nič hujšega. Tudi učitelji so se sankali z nami.
Ko smo se z avtobusom peljali nazaj domov, smo se med vožnjo dobro zabavali, zato je vožnja hitro minila. Pred šolo so nas že čakali starši. Z veseljem smo jim začeli pripovedovati o sankanju. Športni dan mi je bil zelo všeč.



Pohodniki v Tamarju

URŠKA ZADRAVEC,    5.A


   
                        Počitek po napornem sankanju                                                               Poziranje paparacu

   
                                    Tekmovanje                                                                                            Lov na beli zaklad


V ponedeljek, 8. 3. 2010 smo imeli športni dan v Planici. S seboj smo morali prinesti sanke ali bob. Ko smo se vsi zbrali pred šolo, smo šli vsi skupaj na avtobus in se počasi odpravili proti Planici.
Ko smo prispeli tja, smo se najprej morali obleči v kombinezone in pojesti malico, ki smo jo vzeli s seboj, potem smo naredili vrsto in se odpravili proti sankališču oziroma smučišču. Tam smo še čisto malo počakali, da so nam učiteljice dale navodila, potem smo nahrbtnike odložili pod smreko in se odpravili sankt. Bilo je zelo  zanimivo. Zgodile so se manjše nesreče, ampak nič hujšega. Sankale so se tudi naše učiteljice. Ko smo se utrudili, smo se malo odpočili pod smreko. Potem se je iztekel naš čas, saj je bilo za nami tri ure sankanja in odpravili smo se proti avtobusu. Tam smo se preoblekli in se odpravili v Ljubljano.
Ko smo prišli pred šolo, smo vzeli svoje nahrbtnike in sanke, nato pa smo se odpravili domov. In tako se je ta športni dan srečno končal.
                                           Zimska idila                                                                                    Gasilska slika sankačev

                         

DAVID DARMANVIĆ,  5. A
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
Od torka, 9. 1., do petka, 12. 1., smo imeli šesti razredi v Kranjski Gori zimsko šolo v naravi. Tam smo predvsem smučali, imeli smo pa tudi tek na smučeh, pohod, predavanja o zimskih nevarnostih, varnosti na smučišču,… Zadnji dan smo imeli celo smučarsko tekmo.


   


     

BRUNO ČEFERIN, 6. a

  SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN IZ ODRA NA ODER
V četrtek, 11. 2. 2010, smo se z našo dramsko skupino odpravili v Maribor. V šolo smo prišli ob devetih, še malo vadili, po malici pa smo se namestili v udobnem kombiju, ki nas je odpeljal na naš cilj. Vozili smo se približno eno uro in pol. Čeprav je bila avtocesta precej zasnežena, je voznik stopil na plin. Na poti smo se pogovarjali, poslušali glasbo, se igrali »flašo resnice« itd. Končno smo se ustavili pred šolo, kjer je potekala ta prireditev. Pred nami sta bili še dve igri, Čarovnik iz Oza ter Jezernik. Ko so se igralci še zadnjič priklonili, smo mi pohiteli za oder in počakali, da nas napovejo. Kot smo slišali, je bila naša igra uspešna. Domov smo se vrnili ob sedmih. Ta dan mi je bil zelo všeč, zato komaj čakam, da nastopimo še enkrat naslednje leto.


     
   
     

Svit Komel, 7.a
FESTIVAL INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ
V soboto, 6. februarja 2010, je na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani potekal že 16. festival računalništva, tokrat z novim imenom FESTIVAL INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ (FIT).

 
       

Naša šola se je uvrstila v finale spletnih mest in sporočil. Na tekmovanju spletnih mest smo predstavljali spletni časopis Smrekarček pod mentorstvom Mojce Dremelj Blažon. Predstavitev sta pripravila Matej Rabzelj in Klemen Šparemblek, Svit Komel pa je z izvirnim rapom poskrbel za atraktivno predstavitev dela na računalniku.  Uvrstili smo se med prvih šest.
Na  tekmovanju iz sporočil pa smo predstavljali šolski projekt Veliki pok, kjer smo izdelali maketo in predstavitev teorije o velikem poku, pod mentorstvom Irene Kerin in Kristine Likavec. Predstavitev so pripravili Matej Rabzelj, Klemen Šparemblek in Vid Rijavec.
Svoj projekt je predstavil tudi Vid Rijavec iz 7. a razreda, predstavljal je teorijo sporočil. Njegova mentorica je bila Irena Kerin.

     

     

   


Vsem udeležencem tekmovanj čestitamo, še posebej pa ekipi Velikega poka, ki je osvojila odlično drugo mesto.

Klemen Šparemblek, 9. a
PREDIZBOR ZA MEDNARODNI OTROŠKI FESTIVAL
V četrtek, 25. februarja 2010, se nas je  8 učenk odpravilo na  OŠ Ketteja in Murna. Na že omenjeni šoli ja potekala avdicija za najboljšega pevca, ki bo lahko nastopal na mednarodnem otroškem festivalu. Bilo je malo prijavljenih otrok. Nekaj jih je bilo dobrih, nekaj pa ne. Kmalu smo bile na vrsti me. Bila sem vznemirjena. Gledala sem samo v žirijo. Želela sem si, da bi nastop čim prej minil. Po nastopu smo se šle 4 deklice še malo sprehajat. Moja mami je poznala predsednico tega festivala. Po sprehodu so nam rekli, da smo zasedle drugo mesto.
Bile smo zelo ponosne, še posebej jaz.


          

  
Mia Marija Herceg,  3.b
RECITAL 
V petek, 5. 2. 2010, so nam osmošolci predstavili našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Pripravili so nam tudi zanimiv kviz, ki smo ga reševali po trije učenci iz vsakega razreda.
Tudi mi smo napisali svoje pesmi in jih predstavili tretjemu, osmemu, četrtemu in petemu razredu. Mislim, da so jim bile naše pesmi všeč.

Urška Zadravec, 5.a




    

 
Bilo je zelo zabavno. Na koncu kviza so zmagali učenci iz B razredi. Potem pa smo tudi mi njim predstavili naše pesmi, ki smo jih sami napisali. Bilo je zelo zabavno in upam, da bomo še kdaj imeli kakšen podoben  recital!!!

Mihael Slijepčevič, 5. a
 



Ker sem bil na recitalu prvi na vrsti, sem bil zelo živčen. Gledalci so me dobro sprejeli in moj rap jim je bil všeč. Bil sem vesel.

Matej Vogrin, 5. a





PRIPOVED O FRANCETU PREŠERNU

V petek, 5.2. je v  naš razred prišla učenka iz 8.B razreda. Povedala nam je veliko o Francetu Prešernu. Potem je rekla, da bomo imeli kviz, koliko vemo o Prešernu. Razdelili smo se v dve skupini, v prvi skupini so bili fantje v 2. pa dekleta.  Nekaj časa nas je spraševala in  zelo veliko smo izvedeli, da:

- se je rodil 3. decembra 1800.
-  je umrl je 8.2.1849.
-  je bil treti otrok v svoji družini.
- želel se je poročiti z Julijo, vendar so Julijini starši niso dovolili, ker so bili bogati, Prešeren pa reven.
- imel je 3 otroke.
- otroci so ga klicali doktor »fig«.

Maksim Lukashevich,4.B



Spomnili smo se Franceta Prešerna

V petek, 5.2.2010, je v naš razred prišla Maja, učenka iz 8. b razreda. Povedala nam je nekaj o Francetu Prešernu. Potem smo imeli kviz o njem. Kviz smo reševali v dveh skupinah in zelo smo se zabavali. Vprašala nas je, kje se je rodil in kje umrl, kje je opravljal svojo službo, v koga se je zaljubil in koliko otrok je imel z Ano Jelovškovo. 
Izvedeli smo, kaj je postal po poklicu in da so ga otroci klicali doktor »Fig«. Umrl je v Kranju. Kot otrok je bil tretji med otroci v njihovi družini. Tudi danes smo se pogovarjali o njem.                         





Erazem Kokot, 4. b
ZIMSKE POČITNICE
Na zimske počitnice smo šli na smučanje v Avstrijo,  na Turachar höhe. Bili smo v hotelu Jägrwirt. To je bil Kinder hotel, kar pomeni, da je bil hotel za otroke. Na preživljanje zimskih počitnic smo odšli s prijatelji.
Ker že znam dobro smučati, sem smučala brez pomoči staršev. Vsekakor pa še vedno pride prav kakšen nasvet, zato sem prisluhnila še danes znanemu smučarju Juretu Franku, ko mi je pokazal boljšo smučarsko tehniko. Jure Franko je namreč moj prijatelj, ki še danes zelo dobro smuča. Na počitnicah pa nisem samo smučala, ampak sem tudi plavala.
Na smučanju mi je bilo zelo všeč, pogrešala pa sem svoje sošolke.

Stela Müller Pograjc, 3.b
NARAVOSLOVNI DAN

Učenci osmih in devetih razredov smo danes imeli pogovor o odraščanju…Pogovarjali smo  se     with the birds and the bees and the flowers and the trees     To pomeni: spolnosti…kr neki. Povedali so nam tudi, da lahko postanemo odvisni od drog (ooo neee) trava fuj, ne ekstazija tut ne, pira tut ne k to vam unič možgane. Cigareti pa vam bojo uničl pljuča in dobil boste raka na pljučih. Pa tut ne smete preveč jest, kr pol boste debeli. Ampak tut premal ne, k pol boste postal anoreksični. Pazte se pedofilov k kr prežijo in čakajo na vas v spletnih klepetalnicah.

Tko da bodte previdni.


Lenart Kirbiš,  9. a

ZIMSKI ŠPORTNI DAN
V torek, 12. 1. 2010, smo 4. razredi imeli športni dan.
Ko je zvonilo k pouku, smo stekli do razreda, kjer nas je že čakala učiteljica. Oblekli smo se v topla, nepremočljiva oblačila, se zavili v šale, si na glave posadili kape in stekli na šolsko igrišče. S sošolkami Petro, Čarno in Janjo smo se nekaj časa s sanmi spuščale po hribu, potem pa smo se odločile, da bomo postavile snežaka. S seboj sem imela korenje, lešnike in orehe. Z delom sem začela sama, ostale pa so se pridružile kasneje. Ko so se sošolke utrudile, so si privoščile kratek odmor, sama pa sem dokončala snežaka. Učiteljica je bila nad njim zelo navdušena. Tega smo bile zelo vesele.                    

Dan mi je bil zelo všeč, zato mi bo zagotovo ostal v spominu.
 

Tinkara Vukadinović Kastelic, 4. a
SREČANJE UNESCO ŠOL V ŠKOFJI LOKI
V petek, 16. 10. 2009, sem nastopil na 9. UNESCO srečanju, ki ga je gostila Gimnazija Škofja Loka. Tema letošnjega srečanja je bila »inovativnost in ustvarjalnost«.  Med nastopajočimi so bili predvsem gimnazijci, ki so recitirali pesmi v različnih tujih jezikih. Recital so popestrili z igranjem na inštrumente, prepevanjem, igranjem iger ter plesom. Jaz sem predstavljal našo šolo z rapom I feel Hinko Smrekar, ki sem ga napisal za natečaj ob 50-letnici šole Moja šola diši.
S svojim nastopom sem prebudil občinstvo, saj sem že ob prihodu na oder požel velik aplavz. 


   


           

Svit Komel, 7. a
NOVOLETNI BAZAR
V četrtek, 17. decembra 2009, smo učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja pripravili novoletni bazar, in to kar v šolski jedilnici. Prodajali smo raznovrstne izdelke, ki smo jih nekaj dni prej naredili sami. V jedilnici sta vladali gneča in dobra volja. Gostje so kupovali piškote, voščilnice, nakit, okvirje za slike, škatlice za darilca, okraske in še mnogo drugih stvari, pod težo katerih so se šibile naše »stojnice«. Tako smo si učenci s svojo ustvarjalnostjo in izdelki prislužili kar nekaj denarja.

Ana Kočar, 8. a
TEHNIŠKI DAN
V ponedeljek, 14. 12. 2009, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda tehniški dan. Delali smo izdelke za novoletni bazar, ki smo jih tudi prodajali. Naš razred je delal vazelin in izdelke iz fimo mase. Razdelili smo se v dve skupini, ena skupina je delala izdelke iz fimo mase. Jaz sem izdelal obeske za ogrlico . Obeske smo dali v pečico in jih spekli. Ko so se spekli, smo iz njih delali ogrlice in verižice. K nam je prišla sošolčeva mama, ki nam je pokazala, kako se dela izdelke iz fimo mase. Po končanem delu smo odšli domov. Meni je bil tehniški dan zelo všeč, saj sem se veliko naučil.


 

     

   

 




Jan Mustavar, 7. a
SMREKARJEV ODER
V četrtek, 17. 12. 2009, se je na naši šoli odvijala še zadnja, zaključna prireditev ob 50-letnici šole. Skozi celo lansko šolsko leto smo mladi igralci s Smrekarije ustvarjali gledališke igre, ki smo jih tokrat na Smrekarjevem odru prikazali tudi širšemu občinstvu. Mnoge igre smo v preteklem šolskem letu predstavili na številnih odrih. Tako smo nastopili v Mariboru na prireditvi Z odra na oder, v Pionirskem domu na prireditvi Gledališče sanj, prelevili smo se  v poulično gledališče, zabavali smo malčke iz sosednjega vrtca, predstavili smo se tudi na evropskem projektu Evropska vas …
Na Smrekarjevem odru so nastopile tri dramske skupine iz 7. in 8. razreda. Najprej so nastopili učenci 7. b razreda z igro Pika nogavička. Druga predstava je bila Princ na zrnih princesk, ki smo jo uprizorili učenci 7. a razreda, katere avtor je učenec Svit Komel. Tretja predstava pa je bila od 8. a razreda, uprizorili so igro Ko se predramita Trnuljčica in kralj Matjaž. Prireditev je vodil naš bivši učenec Jure Čulič, ki se v prostem času ukvarja z gledališčem. Po koncu prireditve se je ravnatelj zahvalil vsem igralcem ter mentoricama Mojci Dremelj Blažon in Maji Premrl, vsem obiskovalcem pa je zaželel lepe praznike in srečno novo leto.
Meni je bila najbolj všeč predstava Princi na zrnih princesk, saj sem igral tudi jaz v njej.

Jan Mustavar, 7.a


Medtem ko so si nekateri izbirali novoletna darila, pa so drugi v avli prve triade obiskali Smrekarjev oder. Na njem smo učenci kazali svoje igralske sposobnosti. Prva je bila na sporedu Pika Nogavička, ki so jo pripravili učenci gledališkega krožka pod mentorstvom učiteljice Mojce Dremelj Blažon. Tako so se lahko gledalci nasmejali Pikinim norčijam. Iz Vile Čira Čara pa so nas učenci gledališkega krožka popeljali še v šolske klopi. Igra Princ na zrnu princesk je prav tako nastala pod mentorstvom Dremljeve, napisal pa jo je kar učenec Svit Komel. Po zasluženem aplavzu pa smo prišli na vrsto še učenci 8. a, ki smo s pomočjo naše mentorice Maje Premrl za gledalce iz trdnega spanca prebudili Trnuljčico in kralja Matjaža. Program je povezoval naš bivši učenec Jure Čulič. 

Ana Kočar, 8. a


 

   

   

 

OBISKAL NAS JE KLEMEN KLEMEN
V četrtek, 17. 12. 2009, smo imeli pri slovenščini govorni nastop. Moj sošolec Matej je bil prvi in predstavil nam je raperja Klemna Klemna. Matejev nastop je bil zanimiv, saj je oseba, ki jo je predstavil, nam poznana pa tudi njegova glasba nam je všeč. Ker pa nam je učiteljica naročila, da moramo imeti poleg govornega dela tudi še ponazorila, lahko slikovna, glasbena, knjižna … pa je Matej svoje ponazorilo za glasbeni nastop pripeljal kar živo osebo. Po končanem govornem nastopu je v učilnico prišel čisto pravi Klemen Klemen. Ob glasbeni spremljavi nam je odrepal pesem Prava ljubezen. Pesem je bila zelo dobra, govorila je o njegovi prvi ljubezni. Ko je končal, nas je učiteljica slikala, potem pa smo se poslovili in nadaljevali z učno uro.
Matejev govorni nastop mi je bil zelo všeč. 


 

Urška Zadravec, 5. a
NOVOLETNE USTVARJALNE DELAVNICE
V sredo, 10. 12. 2009, so se na naši šoli odvijale novoletne ustvarjalne delavnice, na katerih smo ustvarjali učenci, učitelji in naši starši. Izdelovali smo pentlje, zavijali darila in na krogce lepili samolepilne živobarvne like.
Otroci so pridno delali ali pa se igrali. Smrečico pa smo okrasili z nastalimi okraski.
Šolsko avlo prve triade krasijo naši izdelki in lepo okrašena novoletna smrečica.


  

   

   


Erazem Kokot, 4. b
KONCERT PEVSKEGA ZBORA
V četrtek, 3. 12. 2009, je v veliki telovadnici OŠ Hinka Smrekarja potekal nastop OPZ. Pod vodstvom učiteljice Judite Jereb Pohlen so nam predstavili dvajset pesmi, ki jih je zbor tudi posnel na zgoščenko. Pri zborčku pojem tudi sama, zato sem bila na nastopu malce nervozna, ker sem dve pesmi pela solo. Ko sem stopila pred gledalce, je strah kar odletel. Po končanem nastopu sem iz šole odšla z nasmeškom.


 

 


Mia Herceg, 3.B
SREČANJE UNESCO ASP NET ŠOL OB DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC
V četrtek, 4. 12. 2009, ob 10. uri smo se učenci Vid Rijavec, Lana Goričanec, Dragana Gajić, Aleksandra Sljepčević in Anja Prek iz 7. a in koordinatorica UNESCO dejavnosti Mira Gregl Hrstič udeležili 11. srečanja UNESCO ASP net  šol v počastitev dneva človekovih pravic. Potekalo je pod naslovom Astronomija in otrokove pravice.

Zbrali smo se v Koloseju. Poslušali smo slovensko in Unescovo himno in nagovore častnih gostov – gospoda župana Zorana Jankovića, gospe ravnateljice OŠ Jožeta Moškriča Simone Kralj, direktorice Urada za UNESCO Marjutke Hafner in nacionalne koordinatorice UNESCO ASP net šol gospe Melani Centrih. Nastopali so učenci iz različnih osnovnih šol in otroci iz vrtca. Iz gimnazije Jožeta Plečnika nam je učitelj predstavil zanimivosti s področja astronomije. Zelo so me navdušili učenci iz osnovne šole Kolezija z glasbenim nastopom ansambla Smurgles.

Zapomnila sem si tudi šalo, ki sta nam jo povedala voditelja prireditve in bi jo rada povedala tudi vam.
Znanstveniki so se pogovarjali: »Mi bomo naredili nekaj, česar nihče nikoli ne bo mogel preseči. Poslali bomo vesoljske ladje na Merkur, Venero, Mars, Jupiter, Saturn, ...« 
Razgovoru je prisluškoval neki učenec in jim dejal: »Mi bomo poslali vesoljsko ladjo na Sonce.«
»Ampak tam je zelo vroče, zgoreli boste,« so mu odgovorili znanstveniki.
»Tudi na to smo mislili. Poslali jo bomo ponoči,« se je hitro znašel učenec.

Po  končanem programu smo se odpravili nazaj v šolo. Ta dan mi je bil zelo všeč, ker so bili vsi nastopajoči zelo zanimivi in se nisem niti za trenutek dolgočasila.


Lana Goričanec, 7.a

TEČAJ ROLANJA
Tretješolci smo imeli novembra tečaj rolanja, ki ga vodi učiteljica Jasna Race. Vsak dan v tednu 10 minut pred športno vzgojo smo se odpravili na igrišče in si nataknili primerno opremo za rolanje. Ko nas je učiteljica poklicala, smo ji vsi prisluhnili. Veliko smo se naučili in bilo mi je všeč!        


Mia, 3.b
SEMINAR ZA LIKOVNO VZGOJO
VTISI TRETJEŠOLCEV


Na začetku sem mislil, da bi naredil papagaja, potem sem se spomnil, da ne bi bil stabilen in sem se odločil, da bom naredil mačko. Naredil sem valj, iz njega potegnil glavo in noge ter rep. Potem sem z nožem naredil še dlako.

Jan


Pri likovni vzgoji sem najprej hotela narediti kravo, potem je bilo to bolj podobno pujsu. Zaradi tega sem začela delati pujsa. Le z nosom sem se malo mučila, a drugače mi je uspelo.

 Lana


V petek sem delal tjulnja. Mislil sem, da bo težek, a je bil zelo lahek. Najprej sem naredil klobaso, potem sem naredil zadnje in srednje plavuti. Na plavuti sem z nožem naredil črte. Potem sem naredil glavo in je postal kar lep. Užival sem, ko sem delal tjulnja.

Gregi


Všeč mi je Larina muca, ki je zelo lepa. Tudi moja želva mi je všeč. Lanin pujs ima najlepši smrček.
                                                                                                          
Saudin H.


Delali smo stabilne kipe iz enega kosa. Delali smo domače živali. Po enem dnevu smo videli, če je kakšen del odpadel. Narediti smo morali zanimiv motiv. Vsi smo morali delati.
                                                                                    
Larisa


Pri likovni vzgoji veliko naredim, ker mi je všeč kiparjenje, risanje, izdelovanje avtov, marsovcev, kamionov, ladjic.
                                                                                                           
Žan


V petek smo delali domače živali iz gline. Ta dan mi je bil všeč. Jaz sem naredil želvo.
 
Damir

V petek smo imeli dve uri likovne. K nam so prispele tudi učiteljice. Na začetku sem oblikoval lep valj. Potem sem delal noge, nato sem začel delati glavo. Na glavo sem dodal velike goreče oči in nos. Na koncu je bil kip podoben medvedu.
                                                                                                            
Jakob


Imel sem tremo. Pri živali mi niso uspele noge, kakor sem imel v mislih. Na koncu sem bil kar zadovoljen. Pri drugih sem opazil, da jim je tudi dobro uspelo.

Uroš


Nisem dobro naredil kužkove glave. Je kot pujsova glava in je videti kot krava. Če bi bila še enkrat likovna, mislim, da bi bilo boljše.
                                                                                                              
Antonijo


V petek smo se imeli zelo zelo lepo. Zelo lepe izdelke smo naredili, luštno smo se imeli, smo se tudi zabavali in na koncu smo povedali, kako smo naredili ta izdelek. Ko smo zaključili z vsemi izdelki, smo se zelo mirno igrali in risali, igrali smo se  z Lego kockami, bakugani in še s čim drugim.                        
  
Lara


Iz gline smo morali narediti domačo žival. Jaz sem naredila muco. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem muci delala oči in brke.
                                                                                                              
Ajla

                      
KULTURNI DAN
Lutkovna predstava

V petek, 27. 11. 2009, smo imeli učenci od 1. do 5. razreda kulturni dan. V Lutkovnem gledališču smo si ogledali predstavo z naslovom Knjiga o Džungli.  Predstava je bila živahna in zanimiva. Lutke in kostumi igralcev so bili odlični. Predstava nama je bila zelo všeč.
     
Matej Vogrin in Nik Januš Židan, 5. a

Predstava je govorila o tem, da so živali prijazne in medse sprejmejo tudi človeka, človeška narava pa je bolj kruta od živalske. 
V zgodbi je nastopal Mavgli, ki se je kot dojenček izgubil v džungli in posvojila ga je mama volkulja. Že od rojstva pa ga je imel za plen tiger Šarkan. Zato sta ga panter in medved varovala dokler, ni nekega dne papiga oznanila, da se je vrnil Šarkan. Zato so ga poslali v bljižnjo vas k ljudjem vendar ga niso sprejeli. Zbežal je nazaj kjer ga je napadel Šarkan, vendar ga je Mavgli premagal.

Urška Zadravec,5.a

VTISI TRETJEŠOLCEV

Všeč mi je bilo, ko so opice plesale in ko so popadale z drevesa.
Nik Marinko, 3. b

Predstava mi je bila všeč, ker se je dogajalo v džungli. Smešne  so bile opice. Bilo je odlično.
Nika Zorko, 3.b

Meni je bila predstava zelo všeč, ker so bile lutke zelo lepe, bili so prijetni glasovi, zanimiva imena lutk. Všeč mi je bila postavitev scene.
Zarja Mlakar, 3.b

Predstava mi je bila všeč. Posebej  pa so mi bili všeč kača Kaja, panter Bagera in voukulja. Predstava je bila enkratna.
Lavra Domajnko, 3.b

RAZSTAVA HIŠNIH LJUBLJENČKOV
V ponedeljek, 19. 10. 2009, je bila v pritličju starega dela šole razstava hišnih ljubljenčkov. Na ogled so bili hišni ljubljenčki in živali šolskega vivarija.
Razstavo smo pripravili učenci biološkega krožka. Za vse radovedneže smo napisali lastnosti in značilnosti razstavljenih živali. Prav tako pa smo obiskovalcem z veseljem odgovarjali na vprašanja. Živali so ogledalo svojih lastnikov in lahko rečemo, da so se izkazali prav vsi prisotni za vzorne in ljubeče skrbnike svojih ljubljenčkov, kar so le-ti potrdili s svojim več kot odličnim nastopom na razstavi. Za ogled smo uredili razstavni prostor s pticami in morskimi organizmi ter omogočili fotografiranje s kačo in učili obiskovalce pravilnega rokovanja s skakači. Na razstavi so prevladovali sesalci (psi, hrčki, morski prašički, skakači, zajčki), sledili so plazilci (kača, želve) in ribe. Prepričani smo, da so se vsi obiskovalci, razstavljalci in njihovi ljubljenčki skupaj z nami imeli lepo v tem jesenskem popoldnevu.
Zahvaljujemo se za skupno druženje in se vidimo zopet naslednje leto na razstavi hišnih ljubljenčkov.


    

   



   

MentoricaTanja Belič in učenci biološkega krožka
JESENSKI ŠPORTNI DAN
V petek, 8. 10. 2009, smo imeli športni dan. Vsi učenci od 5. do 9. razreda smo odšli na pohod. Učenci od 5. do 7. razreda smo odšli na Toško čelo. Izpred šole smo odšli ob deveti uri z avtobusom. Ko  smo prišli do postaje v Šentvidu, smo izstopili in se takoj odpravili na pot. Po uri in pol hoje smo le prišli na vrh Toškega čela.  Tam smo se spočili in odrinili v dolino. Z avtobusom  smo odšli nazaj v šolo, nato pa domov. Bilo je  zelo lepo.   

Matej Vogrin, 5. a                                                                        

Med potjo smo si ogledovali gozd okoli sebe. Ko smo prispeli na vrh, smo imeli malo počitka. Tam je bila tudi gostilna, kjer smo se okrepčali s toplim čajem. Ko smo prišli nazaj, smo bili razburjeni, saj je bilo na pohodu zabavno.

Urška Zadravec, 5. a




KULTURNI DAN OB 50 LETNICI NAŠE ŠOLE
50-letnica naše šole

V četrtek, 30. 9. 2009, smo imeli kulturni dan ob proslavitvi 50. letnice naše šole. Zjutraj smo se zbrali v matičnih učilnicah. Najprej smo prebrali biografijo o Hinku Smrekarju. Dobili smo učne liste, jih izpolnili in predstavili odgovore. Po branju smo začeli risati karikature učiteljev na naši šoli. Jaz sem narisal karikaturo učitelja Kuljiča. Največ narisanih karikatur je bilo o  gospe Bajželj.
Odšli smo na rekreativni odmor. Po rekreativnem odmoru smo odšli vsi razredi na generalko  prireditve ob 50. letnici šole. Kulturni program prireditve je bil zanimiv.

 

   

Jan Mustavar, 7. a


INTERVJU Z BLAŽKO

Moje ime je Stela in hodim v tretji razred. Delala sem intervju z BLAŽKO Muller Pograjc, ki je voditeljica različnih prireditev. Blažka je moja mami, ki je vodila tudi prireditev ob 50-letnici naše šole. Ko sem izvedela za to novico, da bo moja mami voditeljica prireditve, sem bila zelo navdušena. K sodelovanju so povabili tudi mene in tako sem tokrat tudi jaz nastopila v zelo pomembni vlogi. S pomočjo svojega sošolca Vala sem pomagala Blažki in Juretu pri vodenju prireditve.


ZAKAJ SI SE ODLOČILA, DA BOŠ POSTALA VODITELJICA?
V osmem razredu so me izbrali na avdiciji za mladinsko oddajo Periskop. Od  tedaj naprej sem voditeljica.

SE MORDA SPOMNIŠ, KATERA JE BILA TVOJA PRVA ODDAJA, KI SI JO VODILA?
To je bila oddaja Periskop o filmu. Spremljali smo, kako nastaja film Poletje v školjki.

ALI IMAŠ KAJ TREME, KO NASTOPAŠ?
Ne. Sem pa zmeraj prijetno vznemirjena. Nastopov se veselim.

KATERA ODDAJA, KI SI JO VODILA, TI JE OSTALA NAJBOLJ V SPOMINU?
Festival slovenska popevka, ki smo ga ustvarili na Ljubljanskem gradu.

KATERA TI JE BILA NAJBOLJ VŠEČ?
Vsi potovalni Periskopi, ki smo jih snemali v Bosni in Hecegovini, Makedoniji, Italiji in Tuniziji.

KATERA JE BILA NAJBOLJ POMEMBNA?
Najbolj pomembna je bila prireditev ob 50-letnici šole Hinka Smrekarja.


Stela Muller Pograjc, 3. B
OTROŠKI BAZAR

Letos je naša šola tokrat že četrtič sodelovala na Otroškem bazarju, ki je potekal od 10. do 13. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Predstavili smo Smrekarjev projekt, izveden v šolskem letu 2008/09 v počastitev 50-letnice šole. Stojnico so krasile risbe, ki so prišle v ožji izbor pri likovnem natečaju, obiskovalci so prebirali poezijo in spomine naših učencev, ki so bili izbrani na literarnem natečaju Naša šola diši. Razstavljali pa smo tudi tarok karte, ki so jih na likovnih delavnicah izdelali naši učenci. Dogajanje na stojnici smo popestrili z ustvarjalnimi delavnicami, na katerih so bili dejavni predvsem najmlajši obiskovalci bazarja. Svojo ustvarjalno žilico pa so pokazali tudi mnogi odrasli.

   

Vodja Otroškega bazarja Mojca Dremelj Blažon