ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi, vse skrbi, v potrtih prsih up budi!
Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!
prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže!
otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last! |
5.
Bog živi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice, ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov!
zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup; ker zdaj vas kakor nas jo srčno branit' kliče čas! 7.
Žive naj vsi narodi,
8.
Nazadnje še, prijat'lji,
|
Iz berila za 7. razred:
Gregor Kocjan, Stanko Šimenc, VEZI MED LJUDMI, MK, Ljubljana 1994 |
|