PODATKI O ŠOLI 

Šolski okoliš

Osnovno šolo Milana Majcna obiskujejo ucenci iz obmocja krajevne skupnosti Šentjanž. Šolski okoliš obsega naslednje vasi: Birna vas, Budna vas, Cerovec, Hinje, Kal, Koludrje, Leskovec, Osredek, Podboršt, Srednik, Svinjsko, Šentjanž, Štajngrob in Veliki Cirnik.

Vecina ucencev se v šolo vozi s šolskim avtobusom.

Šolski prostor

Naš šolski prostor obsega: Maticne ucilnice za razredno stopnjo (1., 2., 3., 4. razred devetletke in 4.r. osemletke), pet specialnih ucilnic za predmetno stopnjo, racunalniška ucilnica, knjižnica, telovadnica, igralnica za predšolsko vzgojo, pisarni za strokovne delavce, tajništvo, zbornica, kabinet za športno vzgojo, kabinet za tehnicno vzgojo, arhiv, kuhinja, avla, hodniki z garderobami, sanitarije, športno igrišce, otroško igrišce.

Organizacijska shema

Šolo obiskuje skupaj 122 ucencev v devetih oddelkih in dvajset otrok v vrtcu. Pouk poteka v samo še v petem razredu po programu osemletne osnovne šole, ostali ucenci pa že pridobivajo znanje po sodobnih programih devetletne osnovne šole.

Vrtec – 20 otr.

I. triada

1. r./D – 16 uc., 2. r./D – 14 uc., 3. r./D – 12 uc.

II. triada

4. r./D – 12 uc., 5. r./D – 12 uc., 5. r./O – 12 uc.

III. triada

7. r./D – 16 uc., 8. r./D – 16 uc., 9. r./D – 10 uc.

Podaljšano bivanje – 38 uc.

Organi upravljanja

Zavod upravlja S vet šole in vodi ravnatelj. Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki staršev in predstavniki šole. Svet zavoda ima štiriletni mandat.

Svet šole:

Svet šole odloca o vseh kljucnih vprašanjih delovanja šole.

Strokovni organi šole:

• Uciteljski zbor
• Oddelcni uciteljski zbor
• Strokovni aktivi
• Razredniki

Svet staršev:

Starši se v delo šole vkljucujejo preko sveta staršev, ki je posvetovalni organ ravnatelja in uciteljskega zbora. Svet sestavljajo starši, izvoljeni na roditeljskih sestankih posameznih oddelkov šole in vrtca.

Predsednica sveta staršev je Marjeta Repše.

Organiziranost ucencev:

Temeljna oblika organiziranosti ucencev enega oddelka je oddelcna skupnost. Oddelcna skupnost se povezuje v šolski parlament . Šolski parlament sklicuje ravnatelj najmanj dvakrat na leto. Udeležijo se ga predstavniki oddelkov od 4. r. devetletke do 9. r. devetletke Na tem mestu lahko predstavijo aktualne probleme, dajejo pobude, nakažejo rešitve.

Ugotovitve šolskega parlamenta se predstavijo Svetu šole.

Šolski parlamenti se povezujejo v obcinskem Otroškem parlamentu, predstavnik le-teh pa se udeleži tudi republiškega otroškega parlamenta.

PREDSTAVITEV PROGRAMA

Devetletna osnovna šola

S septembrom 2006 stopijo v veljavo nekatere novosti na podrocju šolske zakonodaje.

Najzanimivejše spremembe:

V 4.,5., 6. in 7. razredu devetletke se lahko pouk slovenšcine, matematike in anglešcine v obsegu najvec ene cetrtine ur izvaja kot nivojski pouk

V 8. in 9. razredu devetletke se pri slovenšcini, matematiki in anglešcini pouk lahko organizira

- z razporeditvijo ucencev v ucne skupine

- s hkratnim poucevanjem dveh uciteljev v razredu

- kot nivojski pouk

- kot kombinacija oblik diferenciranega pouka iz prvih treh alinej

Obseg ur posameznega predmeta mora ostati v nespremenjen, ne glede na obliko diferenciacije.

Ucenec lahko po posvetovanju s starši, ucitelji in šolsko svetovalno službo spremeni raven zahtevnosti. V 9. razredu lahko raven zahtevnosti spremeni na podlagi ocen.

Nacionalni preizkus znanja

Opravlja se iz slovenšcine, matematike in tretjega predmeta, ki ga doloci minister. V septembru minister doloci štiri predmete, iz katerih se bo izvajal NPZ. V marcu pa doloci, kateri izmed teh štirih predmetov se bo izvajal na posamezni šoli kot tretji predmet.

Šolska svetovalna služba:

Naloge šolske svetovalne službe bosta opravljali Nataša Možic in Marija Brce.

Vpis v šolo je prvi korak na poti v devetletno osnovno šolanje in vsa kasnejša izobraževanja. Bodoce prvošolce povabimo k vpisu v februarju za naslednje šolsko leto. Vpisujejo se otroci, ki v tekocem koledarskem letu dopolnijo šest let.

Otroci v casu odrašcanja doživljajo razlicne strese, obcutke nemoci, spore z vrstniki, odraslimi, imajo težave z osvajanjem znanja...

Pri vseh teh zagatah lahko poišcejo pomoc pri šolski svetovalni službi.

Rešitve poskušamo poiskati na razlicne nacine (individualno delo, delo v skupinah, delo v oddelcni skupnosti...) vedno pa smo veseli sodelovanja staršev.

Poklicna orientacija je druga obsežna naloga svetovalne službe. Ucencem pomagamo, ko se v zadnji triadi pricnejo resneje seznanjati s srednješolskim ucnim sistemom, preverjajo svoje interese, išcejo zanimiva podrocja in se koncno odlocijo za nadaljnjo poklicno pot.

V okviru financnih možnosti šole ŠSS ureja tudi denarne težave, vezane na šolsko prehrano, šolo v naravi, šolske potrebšcine…

Dodatna strokovna pomoc ucencem s posebnimi potrebami

Mobilni specialni pedagoginji Saša Lipovšek in Milanka Rantah izvajata dodatno individualno strokovno pomoc razrednih in predmetnih uciteljev.

Ucencem, ki zaradi razlicnih vzrokov težje sledijo ucni snovi, pri izboljševanju tehnik osvajanja znanja in za lažje napredovanje pomagajo strokovne delavke. Z ucenci delajo individualno pri za to dolocenih urah pouka.

Šolska knjižnica

V šolski knjižnici se zbira knjižnicno gradivo, strokovne revije in revije za otroke. Knjižnicarki ga. Majda P. Repovž in ga. Nada Vodišek ga strokovno obdelata in izposojata ter opravljata knjižnicno -informacijsko vzgojo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela na šoli.

V letošnjem šolskem letu bomo prešli na racunalniško obdelavo izposoje.

Knjige si lahko v šolski knjižnici izposojamo brezplacno, pri tem pa moramo spoštovati knjižnicni red, s katerim nas med drugim seznanita knjižnicarki.

Ucbeniški sklad

Ucenci si lahko na šoli izposodijo ucbenike, ki jih potrebujejo pri pouku. Izposojevalnina znaša eno tretjino cene novih ucbenikov. V ucbeniškem skladu so tudi ucbeniki, ki jih ucenci uporabljajo le pri pouku. Ucenci ucbenike prejmejo na zacetku šolskega leta in jih vrnejo ob koncu pouka. Za unicene ali izgubljene ucbenike ucenci placajo odškodnino.

Ugotavljamo, da je izposoja ucbenikov, ki smo jo že pred leti uvedli na šoli ob pomoci Ministrstva za šolstvo naletela na zelo pozitiven odziv, saj se je poslužujejo tako rekoc vsi ucenci na šoli.

Skrbnica ucbeniškega sklada je ga. Nada Vodišek.

Šolska prehrana

Vsem ucencem nudimo šolsko malico in kosilo. Ucenci, ki prihajajo v šolo zgodaj ali ostajajo v podaljšanem bivanju, lahko narocijo tudi zajtrk in popoldansko malico.

Zaželeno je, da otrok v casu pouka prejme vsaj en obrok. Ob tej priložnosti naj vas, spoštovani starši, ponovno spomnimo, kako pomembno je, da otroci zajtrkujejo, preden pricnejo z napornim delom v šoli.

Stroške prehrane je potrebno poravnati do roka, navedenega na položnicah. Starše pozivamo, da so dosledni pri placevanju. Denar, ki ga moramo založiti za živila zaradi neplacnikov, bi namrec lahko veliko koristneje porabili v dobro ucencev.

Ministrstvo za šolstvo znanost in šport del sredstev namenja tudi za regres šolske malice. Regres lahko uveljavljajo starši, ki ugotavljajo, da so v njihovi družini nizki dohodki, brezposelnost, število družinskih clanov ali druge posebne okolišcine. Razpis za uveljavljanje regresa bo izveden v septembru.

Vodja šolske prehrane je ga. Darinka Livk.

Šolski urnik

Pouk poteka v dopoldanskem casu.

V letošnjem šolskem letu uvajamo novost v smislu organizacije pouka. Ucenci zadnje triade so do sedaj pricenjali s poukom ob 6.55, zaradi cesar so morali vsi ucenci vozaci prihajati v šolo zelo zgodaj. Da bi se izognili temu problemu smo tako imenovane pred ure ukinili.

S poukom bomo priceli ob 7.45 in ga zakljucili po koncani 7. uri ob 13. 45.

Pouk je razporejen v casu:

Razredna stopnja od 07.45 do 12.05

Predmetna stopnja od 07.45 do 13.45

Podaljšano bivanje od 11,15 do 15.25

Razporeditev zvonjenja:

Podaljšano bivanje je organizirano za ucence razredne stopnje. Po potrebi vkljucujemo v podaljšano bivanje tudi ucence predmetne stopnje.

Cas, ki ga ucenci prebijejo v podaljšanem bivanju, je namenjen sprostitvi, ucenju, rekreaciji in drugim dejavnostim, ki jih ucenci nacrtujejo skupaj z uciteljem.

Ucenci lahko predcasno odidejo iz PB samo izjemoma, in sicer s pisnim dovoljenjem staršev.

Jutranje varstvo: od 06.00 do 08.00

Jutranje varstvo je namenjeno ucencem 1./D razreda. Ucence do zacetka pouka sprejema uciteljica v jutranjem varstvu.

Varstvo vozacev: od 07.20 do 07.45 in

od 11.15 do 14.30

Ucence prve triade in 4.r./d po prihodu avtobusov dežurni ucitelj pospremi v ucilnico, kjer potekajo razlicne dejavnosti do pricetka pouka. Ucenci predmetne stopnje do pricetka pouka ostanejo v avli šole ali na šolskem igrišcu.

Prav tako po pouku ucenci razredne in predmetne stopnje pod nadzorom ucitelja pocakajo avtobus.

Zapušcanje šolskega dvorišca v tem casu brez dovoljenja pristojnega ucitelja ni dovoljeno. (Zaradi zagotavljanja varnosti ucencev.)

Šolski prevozi

Ucenci se v šolo pripeljejo iz štirih smeri – Kal, Veliki Cirnik, Brunk in Leskovec.

Avtobusni prevoz bo prilagojen novemu urniku. Poleg kasnejših odhodov z doma je novost tudi ta, da bodo ucenci razredne stopnje po pouku odhajali domov po koncani 5. uri, ucenci predmetne stopnje pa po koncani 7. uri.

Tudi v bodoce bodo prevozi iz smeri Veliki Cirnik in Kal organizirani izmenoma: od septembra do konca januarja bo avtobus najprej odpeljal z Velikega Cirnika in nato s Kala, od februarja do junija pa najprej s Kala in nato z Velikega Cirnika.

Do organiziranih šolskih prevozov so upraviceni samo otroci, ki so od šole oddaljeni vec kot štiri kilometre.

V prevozna sredstva lahko vstopajo in izstopajo izkljucno na dogovorjenih postajališcih.

Predmetnik

V letošnjem šolskem letu se bode že ucenci sedmih razredov izobraževali po predmetniku devetletnega programa osnovne šole (1., 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. razred). Po programu osemletne osnovne šole bodo delali le še v 5. razredu.

Predmetnik za ucence , ki delajo po programu devetletke

(število ur tedensko)

Legenda k predmetniku devetletke:

* Ce je prvi izbirni predmet tuj jezik, se ga ucenci ucijo dve uri na teden.

** Slovenšcina, matematika in tuj jezik se v zadnji triadi poucuje nivojsko.

Predmetnik za peti razred osemletke (število ur tedensko)

Izbirni predmeti

Ucenci so se v letošnjem šolskem letu med štirinajstimi ponujenimi podrocji odlocili za naslednje izbirne predmete:

Dodatni pouk

Ucencem z boljšim ucnim uspehom, ki pri posameznih predmetih presegajo dolocene standarde znanja, je namenjen dodatni pouk. S poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z razlicnimi metodami dela, kot so samostojno ucenje, problemski pouk in priprave na tekmovanja, podpira doseganje višjih ucnih ciljev. Poteka po urniku, dogovorjenem v septembru.

Dopolnilni pouk

Ucencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še dopolnilno razlago snovi in pomoc ucitelja, je namenjen dopolnilni pouk. Z drugacnim nacinom dela ucenci lažje osvojijo temeljne ucne cilje. Pouk poteka po urniku, objavljenem v septembru.

Za ucence, ki potrebujejo individualno ucno pomoc, bomo organizirali tudi to obliko poucevanja.

Šolski koledar

Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole v letošnjem šolskem letu prinaša nekatere novosti:

Zacetek pouka : petek, 01.09.2006

Razporeditev ocenjevalnih obdobij

letošnja novost : le dve ocenjevalni obdobji:

I. ocenjevalno obd ……………od 01.09.2006 do 31.01.2007

II. ocenjevalno odb …………. od 01.02.2007 do 24.06.2007

za 9.r./D…………………………. do 15.06.2007

Razporeditev šolskih pocitnic:

Jesenske pocitnice……………. …30.10., 02.,03.11.2006

Dan reformacije…………………..31.10.2006

Dan spomina na mrtve………........01.11.2006

Novoletne pocitnice………….. ….27.12. do 29.12.2006

Božic…………………………. ….25.12.2006

Dan samostojnosti in enotnosti…. 26.12.2006

Novo leto…………………………01.01., 02.01. 2007

Zimske pocitnice…………….. ….19.02.2007 do 23.02.2007

Prvomajske pocitnice…………….30.04.2007

Dan upora proti okupatorju………27.04.2007

Praznik dela………………………01.05., 02.05.2007

Poletne pocitnice……………........22.06.2007 do 31.08.2007

Prazniki in pouka prosti dnevi:

08.02.2007 – Prešernov dan (slovenski kulturni praznik)

09.,10.02.2007 – Informativna dneva za devetošolce

09.04.2007 – Velikonocni ponedeljek

Sodelovanje s starši

Govorilne ure v dopoldanskem casu:

Ucitelji bodo ucence obvestili o terminih, ki so jih namenili pogovorom za starše v dopoldanskem casu - glede na urnik.

V šolskem letu se bodo zvrstili trije roditeljski sestanki (po potrebi posameznih razrednih skupnosti lahko tudi vec).

V minulem šolskem letu smo izvedli anketo o ustreznosti termina za izvedbo govorilnih ur, ki ga prakticiramo že vec let. Z govorilnimi uram zadnji torek v mesecu od 14,30. do 15.30. ure se strinja 84 % staršev. Glede na rezultat, bomo termin obdržali tudi v bodoce. Vsekakor pa ostajajo odprte vse možnosti individualnega dogovarjanja z razredniki, dopoldanske govorilne ure in druge oblike kontaktiranja z ucitelji, ki jih lahko izkoristite.

Prosimo, da redno obiskujete roditeljske sestanke in govorilne ure, ker boste samo tako lahko spremljali otrokov napredek v šoli.

Datumi so okvirni. O morebitnih spremembah vas bomo sproti obvešcali .

Zdravstveno varstvo

Sistematski zdravstveni pregledi ucencev:

1.r./D, 4.r/D, 5.r. in 8.r./D bodo opravili sistematski zdravstveni pregled, 1r./D, 4.r/D in 8.r./D pa pripadajoce cepljenje v zdravstveni postaji v Krmelju. Šolski zdravnici sta dr. Štebih-Groboljšek in dr.Kolmanova.

Zobozdravstvena preventiva in zdravljenje

Zobozdravstveno preventivo izvaja dr. Cavriceva po programu zobozdravstvene službe.

V šoli se redno izvaja tudi želiranje zob. Želiranje pomembno prispeva k zdravju zob naših ucencev, a seveda le takrat, ce ucenci želiranje izvajajo redno in po navodilih medicinske sestre, ki ga vodi.

Želimo si, da bi želiranje ucenci izvajali z vec odgovornosti kot do sedaj in pricakujemo podporo staršev.

Poklicna orientacija

Poklicna orientacija je sestavni del izobraževanja, pri katerem sodelujemo vsi strokovni delavci šole, starši, širše družbeno okolje.

V 8. in 9. razredu postane poklicna orientacija bolj sistematicna in usmerjena k spremljanju odlocitev ucencev.

Dejavnosti poklicne vzgoje:

Individualni pogovori in skupinsko delo v razredu v smislu spoznavanja sebe, svojih interesov, želja, spoznavanja poklicev, mreže srednjih šol...

Roditeljski sestanki in delavnice ter pogovori s starši.

Individualni pogovori za starše in ucence.

Zbiranje podatkov o ucencevih sposobnostih, interesih in poklicnih željah. Aktivnosti pri vpisovanju ucencev v srednje šole.

Šolski red

V ustanovah, kot je naša, se vsak dan srecuje množica otrok in odraslih, ki tu živimo in delamo in tudi tistih, ki prihajajo samo obcasno, po opravkih. V tako dinamicnih sredinah je zelo pomembno, da spoštujemo svoje dolžnosti in pravice in da ne posegamo v pravice in dolžnosti ostalih. Takšno obnašanje je edino zagotovilo, da bo naše skupno bivanje prijetno in koristno.

Na šoli imamo izoblikovana pravila, ki zagotavljajo normalno sobivanje, seveda, ce jih upoštevamo.

Uspešno ucenje

Osnovna navodila za boljšo uspešnost ucencev

•  Redno obiskujem pouk.

•  Vedno nosim s seboj vse šolske potrebšcine.

•  Aktivno sodelujem pri pouku in pozorno poslušam uciteljevo razlago.

•  Prepišem vse, kar ucitelj napiše na tablo.

•  Skrbim za urejenost zvezkov.

•  Zapiske doma dopolnim z zapiski iz ucbenika.

•  Iz ucnih knjig si izpišem samo najpomembnejše - pomagam si s tehniko podcrtavanja.

Kako se lotim ucenja

•  Pred ucenjem si pripravim prostor za ucenje. Ta mora biti dovolj svetel in ravno prav topel.

•  Na delovni mizi ne sme biti odvecnih stvari.

•  Vedno se ucim v istem prostoru ob istem casu.

•  Pred ucenjem nove snovi ponovim staro.

•  Vnaprej si dolocim kratke 10 - minutne odmore po 40 - minutnem ucenju. Med odmorom si postrežem z vodo ali sokom.

•  Pri ucenju uporabljam naslednji recept: pregledam vsebino in jo razdelim na manjše dele, preberem in podcrtam glavne misli, obnovim, kar sem prebral, ponavljam.

•  Po vsaki ucni uri ponovim predelano snov. Pravijo, da se najvec pozabi takoj po ucenju, zato snov ponovim še enkrat cez eno uro, cez dan...

Kako si nauceno najbolje zapomnim

•  Vedno naredim kratke povzetke ali miselne vzorce.

•  Temeljito in glasno preberem težke odlomke.

•  Pojasnim si težke besede, uporabim slovar, vprašam ucitelja, starše ...

•  Cim vec si poskušam predstavljati v mislih.

•  O snovi se pogovarjam skupaj s sošolci.

Vsak dan nacrtujem ucenje za naslednji dan in se držim nacrta.

Iz Konvencije o otrokovih pravicah

Družina:

Za otrokov razvoj so v najvecji meri odgovorni starši, zato je prav, da odrašca v krogu svoje družine, v vzdušju razumevanja in ljubezni. Vendar povsod ni tako. Veliko je otrok brez staršev, nekateri starši zanemarjajo svoje otroke. V teh primerih mora država poskrbeti zanje, nadomestiti jim mora starševsko skrb.

Država mora pomagati tudi družinam, katerih otroci trpijo pomanjkanje, ker starši nimajo dovolj sredstev za preživetje.

Šola:

Pravico imaš do brezplacnega šolanja. Dostopna ti mora biti tako poklicna kot srednja šola, ce si sposoben, pa lahko nadaljuješ šolanje tudi na višji in visoki šoli ali fakulteti. Ce si uspešen dijak in študent, a nimaš dovolj sredstev, te mora država podpreti tako, da ti da štipendijo. V šoli te morajo vzgajati v duhu razumevanja, miru, strpnosti in prijateljstva, disciplino pa uveljaviti v skladu s tvojim cloveškim dostojanstvom. Med ucitelji in teboj naj vlada obojestransko spoštovanje in zaupanje, kajti le v zdravem vzdušju lahko uspešno razvijaš svojo osebnost in dosegaš zastavljene cilje.

Prosti cas:

Pravico imaš do prostega casa, do igre in razvedrila, ki je primerno tvoji starosti. Lahko se svobodno izražaš, družiš z vrstniki, se udeležuješ kulturnega življenja in umetniških prireditev. Nihce se ne sme nezakonito vmešavati v tvoje zasebno življenje in v družino.

Zašciten si pred ekonomskim izkorišcanjem in pred tem, da bi se moral zaposliti, preden boš star toliko, kot za to doloca zakon. Seveda pa svojih pravic do igre in razvedrila ne smeš zlorabljati. Ko s svojim ravnanjem ogrožaš pravice drugih, kršiš moralo in javni red, to ni vec igra. Zapomni si, od mladostne objestnosti do nasilja je vcasih le majhen korak.

Varna pot v šolo

Otrok naj gre v šolo pravocasno, naj hodi po plocniku, kjer je to mogoce, sicer pa po levi stani ceste, v nasprotni smeri kot poteka promet.

Starši posebej najmlajše ucence veckrat pospremite do šole in ga poucite o nevarnosti. Pokažite mu, kje in kako lahko precka cesto . (Na prehodu za pešce ali na preglednem delu ceste).Ucenci prvih razredov naj okoli vratu nosijo rumene rutice . Ce prihajajo v mraku, naj nosijo svetla odbojna telesa, npr. kresnicko .

Drobni nasveti

V vsakem okolju se najdejo primitivci, ki želijo, da bi se jih drugi bali. Kaj storiti, kadar naletiš na izsiljevanje, grožnje, nadlegovanje?

TAKOJ POVEJ staršem, razredniku, ravnateljici…

Dejanja nasilnežev ne smejo ostati prikrita. Potrebno jih je najti in kaznovati.

To ni tožarjenje!

Odlocen NE bo pokazal nadlegovalcem, da nisi pripravljen biti žrtev.

Obnašaj se samozavestno, vendar ne dajaj nasilnežu povoda za to, da bi se on pocutil ogroženega, ker bo postal še bolj nasilen.

Starši boste gotovo opazili spremembe v otrokovem obnašanju, ce ga kdo trpinci ali nadleguje.

Ce od otroka ne morete izvedeti, za kaj gre, se posvetujte z njegovo razrednicarko.

Znaki, na katere morate biti pozorni:

•  otrok nosi domov strgane in zmeckane knjige in zvezke

•  ima že spet polomljene in unicene potrebšcine

•  prihaja domov potolcen ali kako drugace poškodovan

•  boji se iti v šolo ali iz šole

•  v šolo hodi po drugih poteh

•  slabo spi

•  v šoli popušca

•  je zaprt vase

•  težko se zbere

•  noce povedati, kaj je narobe, vendar je jokav in nerazpoložen

•  izmišlja si izgovore za stvari, ki jih prej ni pocel

•  pripoveduje, kaj vse se je zgodilo nekomu drugemu

•  postaja pesimisticen, omenja tudi samomor itd.

•  veckrat pogreša svojo lastnino

•  veckrat prosi za denar

•  vedno zgublja žepnino…