Krpan med
nami.
|
Prejšnji teden se je po
hodnikih naše šole, stopniščih in straniščih potikala skrivnostna senca.
Naslednji dan se je učiteljica odločila obnoviti besedilo o Martinu Krpanu.
Kasneje so po šolskem radiu sporočili, da so razkrili skrivnostno osebo, ki
pri sebi ni imela nobenih dokumentov. Ko smo staknili glave, smo ugotovili,
da je oseba na las podobna tisti iz berila. Hišnik je pred šolo videl
majhnega konja, ki je na hrbtu tovoril angleško sol. Zdaj so bili dokazi že
tako trdni, da smo lahko z gotovostjo trdili, da je to junak naše zgodbe -
Martin Krpan iz pripovedke. Pogovorili smo se z njim in nastalo je tole …
|
|
LAČNI
BRDAVS
ZMAGA?
 13.5.2010 se je v Stožicah odvijal boj med Brdavsom
in Krpanom. Kako je sploh prišlo do tega? V Ljubljani je razsajal kar se da
grd in velik Brdavs. Cesar ga je hotel odstraniti s seznama, a nihče mu ni
bil kos. Spomnil se je nekega jutra, ko je z avtom obtičal v blatu. Mimoidoči
Martin Krpan ga je potegnil ven. Cesarju se je zdel ta možakar močan, zato ga
je poklical, naj se bojuje z Brdavsom. In bitka se je pričela … in končala v
10-ih sekundah, saj je Krpan s prim udarcem zbil Brdavsa na tla. Tako ni bilo
več ne diha ne sledu o Brdavsu. Krpan je v zameno dobil 100 zlatnikov ter
pravo cesarsko pogačo.
Piše ZZ
|
|
TOREK, 28.
FEBRUARJA AKTUALNO
4__
Krpan
zmagal v boju
Martin
Krpan je na Dunaju prepričljivo premagal Brdavsa
DUNAJ,
27. FEBRUARJA
Martin Krpan je premagal groznega Brdavsa.
Domačini poročajo, da so hrup zaslišali izza hriba za
hišami, vendar ju ni nihče videl. Po neuradnih podatkih sporočajo, da naj bi
Krpan odsekal Brdavsu glavo, on pa je Martinu nameraval izrezati srce, a se je
ubranil in Brdavsa premagal. Boj se je izkazal kot resničen. Za njima ni sledu.
Sicer pa nekateri ljudje pravijo, da so Martina videli hoditi po mestu. Hodil
naj bi po sredini ceste in svojemu konju oz. kobili govoril Kobilica. Eden od
meščanov je opazil, da je Martin Krpan med potjo izgubil listek na katerem je
pisalo:
 |
|
BRDAVSOV KONEC
Končno se je po dolgih letih našel
enakovreden Brdavsov nasprotnik, Martin Krpan z Vrha pri sveti Trojici, in mu
zadal odločilni udarec.
Za vse nesrečne svojce padlih v boju proti
velikanu Brdavsu imam zelo veselo novico - roka pravice nas je rešila groznega
velikana. Pred tremi dnevi na sveti Erazmov dan ob 15.30 se je v boj za
pravičnost podal pogumen, močan in neustrašen Martin Krpan z Vrha pri Sveti
Trojici. Premagal ga je z debelim kijem in mesarico na svoji kobili. Nekateri
pravijo, da je pri rokovanju Krpan Brdavsu roko stisnil tako močno, da je začela
kri brizgati naokrog. Nekaj lahko rečem: prav vsi si boste zapomnili ta sveti
dan.
KD
Celje, 6.3.2011
MARTIN KRPAN
BOJ MED BRDAVSOM IN KRPANOM
Na Dunaj je prišel hud
velikan, ki so mu rekli Brdavs. Spomnili so se, da bi ga lahko premagal Martin
Krpan, zato so ga poklicali. Brdavsa so se vsi bali, tudi cesar. Krpan je šel v
kovačnico in si tam vzel kos železa in najtežje kladivo. Iz tega si je skoval
orožje. Šel je tudi po svojo kobilico - konja in vzel v roke kij iz lesa in
mesarico - sekiro. Z Brdavsom si je segel v roke pred začetkom boja. Roko mu je
stisnil tako, da mu je udarila kri izza nohtov. Ko je Brdavs vzdignil meč, mu
je Krpan podstavil kij. Brdavsev meč se je zadrl v mehko lipovino. Preden je
uspel Brdavs izvleči svoj meč, je Krpan potegnil Brdavsa na tla in mu stopil na
vrat. Krpan mu je nato s sekiro odsekal glavo in tako rešil vse Dunajčane.
Anita G.
|
Če v boju z Brdavsom
umrem, vedite, bojeval sem se s srcem in ne za denar in slavo. Martin
Krpan
|
UČITELJICA
IZ ESTONIJE
V letošnjem šolskem letu je na našo šolo prišla asistentka iz tujine,
Maris Irbo iz Estonije. Prišla je v nedeljo, 26. 9. 2010, ko v Evropi
praznujemo evropski dan jezikov, ki smo ga obeležili tudi mi.
Pripravili smo razstavo v avli šole ter na vrata nalepili pogosto
uporabljane fraze v slovenščini, angleščini, nemščini in estonščini.
Našo novo učiteljico Maris smo že sprejeli medse z odprtimi rokami in
smo zelo veseli. Učiteljica ob določenih dnevih vodi pouk. Na šoli
poteka tudi krožek v okviru estonščine. Hkrati pa jo bomo povezali s
projektom Evropska vas, kjer bomo v tem šolskem letu raziskovali
Estonijo. Imeli bomo pristen stik z državo in glede na to, da smo se že
lani povezovali z belgijski učenci, se bomo letos povezali z estonskimi.
Lani smo govorili slovensko, letos pa estonsko. To bo velik izziv za
nas, s katerim bomo poskušali priti čim dlje. Zelo smo si lahko hvaležni
za tak velik dogodek.
Gostjo smo povprašali o njenih prvih vtisih v Sloveniji. Povedala je
takole: »Mul on väga hea meel siin olla. Celje on väga ilus linn.« V
prevodu: »Resnično sem vesela, da sem lahko tukaj. Celje je zelo lepo
mesto.«
SAJENJE DREVESA MIRU
V torek, 21. septembra 2010, smo na Osnovni šoli Frana Kranjca v Celju
obeležili mednarodni dan miru. Skupaj z otroki in mladostniki s celega
sveta smo sadili drevesa.
Sajenje drevesa je za nas izrednega pomena, saj nas opominja na pomen
narave in varstva okolja, hkrati pa je simbol mednarodnega povezovanja
med šolami. Zavedati se namreč moramo, da smo sami tisti, ki lahko
naredimo spremembo v tem svetu. In to lahko naredimo že danes-zato se
potrudimo.
Ta dan organizira ENO – Environment online (okolje na spletu), globalna,
virtualna šola za okoljsko ozaveščenost in trajnostni razvoj. Šole po
vsem svetu obravnavajo in se učijo o temah, povezanih z okoljem ter
svoje znanje širijo na svetovnem spletu in v lokalnih skupnostih. Letos
program praznuje že 10. obletnico delovanja, po svetu pa je bilo
posajenih že okoli 5 milijonov dreves, ki simbolizirajo mir in
kontinuiteto življenja.
Andraž Pušnik, 7.b
DAN
ČLOVEKOVIH PRAVIC
10. december je dan človekovih pravic.
Te
pravice so pravice vsakega človeka. Varujejo pa jih številna besedila,
vključno s Konvencijo o varstvu človekovih pravic Sveta Evrope.
Vključujejo tudi pravico, da živimo svobodno, da povemo, kar mislimo ter
da drugi ravnajo z nami pošteno in dostojno. Vendar te pravice niso
vedno obstajale. Pravzaprav je trajalo stoletja, da smo jih pridobili in
zato so zaslužne mnoge pogumne ženske in moški, ki so se borili za
njihovo uresničitev ter so to pogosto plačali tudi s svojimi življenji.
Naša šola se kot članica Unesco ASP Slovenije vsako šolsko leto, prav na
dan človekovih pravic, 10. decembra, s skupino učencev udeleži srečanja
ob svetovnem dnevu človekovih pravic v Ljubljani, v Koloseju. Na tej
prireditvi je letos naša šola predstavila delček predstave o Prešernovem
življenju z naslovom Neuslišana ljubezen.
V
avli šole smo si lahko ogledamo DREVORED ČLOVEKOVIH PRAVIC. Drevesa pa
smo učenci pridno ustvarjali pri pouku.
Andraž Pušnik in Klara Drofenik, 7. b
 |
