SESTAVA:

- Magmatsko ognjišče: jama z magmo, ki se
nahaja pod vulkanom.

- Dimnik (vulkanski): del vulkana, skozi katerega se
dvigajo lava in vulkanski plin.

- Žrelo (krater): široka odprtina na koncu vulkanskega
dimnika, skozi katero bruhata lava in pepel.

- Izbruh (vulkanski): bruhanje vulkanskih snovi (lava, plin, pepel) na zemljino površje.

- Lava: bolj ali manj lepljiva snov, ki se izloči na zemljino
površje. Lava v notranjosti zemlje se imenuje magma.

- Magma: staljena kamnina, deloma tekoča, ki se oblikuje v notranjosti zemlje in se med ohlajevanjem strjuje.

- Plašč: del zemeljske krogle med skorjo in jedrom.

- Vulkan: dvig površja na zemeljski krogli, kjer
magma doseže površje in se izlije v obliki lave. To se
lahko zgodi na prostem ali pod vodo.

DELOVANJE:

- Vzroki za izbruh: Magma je bolj vroča in lažja kot kamnine, ki jo obkrožajo, zato se dviga. Njeno dviganje ovirajo kamnine nad njo in površje lahko doseže le razpoke in dimnike. Čim večji je pritisk, tem lazje prodira magma navzgor. Plini (vodna para, ogljikov dioksid, fluor, klor...), ki jih magma vsebuje, povečajo pritisk v magmatskih ognjiščih. Ko je pritisk dovolj visok, da lahko požene magmo na površje, pride do eksplozivnega izbruha. Ta pojav je enak pojavu, ko stresemo steklenico gazirane vode.

Poznamo različne vrste vulkanov, ki se med seboj razlikujejo po načinu njihovega izbruha:

- vulkani havajske vrste, ki so razmeroma ploščati, imajo izbruhe z izlivanjem, zelo tekoča lava se hito izliva, pri tem pa nikoli ne pride do eksplozije. Redkeje se zgodi, da ostane lava ujeta v žrelu in oblikuje jezero, ki lahko prekipi, teče skozi razpoke po vulkanskih pobočjih ter se strjuje.

- vulkani strombolske vrste imajo tako izbruhe z izlivanjem kot eksplozivne izbruhe. Pri nekaterih izbruhih navadno lepljiva lava teče počasi in gradi vulkanska področja, kot so Stromboli, Vezuv ali Fudžijama. Ti vulkani izvržejo tudi trdne snovi različnih oblik in velikosti: najvecje so bombe, bloki bolj ali manj strnjene lave, najmanjši delci pa so pepel. Te snovi lavo prekrivajo, dokler tudi njih same ne prekrije novo izlitje.

- vulkani ognjeniške vrste so mnogo bolj eksplozivni. Ob izbruhu se lepljiva lava in kamnine iz vulkanskega dimnika zdrobijo v prah. Ogromna mešanica letečega pepela se dvigne nekaj kilometrov visoko, tak je bil izbruh Pinatube (Filipini) leta 1991, potem, ko je vulkan 600 let miroval.

- Za vulkane vrste Pelèe so značilne zelo močne eksplozije. Ko lava doseže površje, zaradi prevelike lepljivosti ne more teci. Tako oblikuje kupolo (ali iglo), ki dimnik zamaši. Plini se stiskajo, dokler ne pride do eksplozije. Ko se plini osvobodijo, kupolo vrže v zrak, še pogosteje pa se na vulkanskih pobočjih ustvarijo razpoke. Mešanica zgočih plinov, koščkov strjene magme in pepela se vali po vulkanskih pobočjih: to imenujemo zareči plazovi ali piroklasični oblak (žareci oblak).