SVETIŠČA

Svetišča so nastajala na krajih, ki si ga je prilastilo božanstvo s kakšnim znamenjem ali prikazovanjem, ki so jih ljudje ubogali. To so kraji namenjeni nekem kultu enega ali več božanstvom. Preprosta svetišča so obsegala terenos(posvečen prostor, običajno ograjen) in oltar za žrtvovanje. Ni bilo nujno, da so v bližini templjev. V posvečeni ogradi na odprtem so bogovom puščali različna darila(ex voto).

TEMPLJI

Tempelj je nastal po volji ljudi, ki so sklenili da bodo, kakšno ozemlje oddelili od okoliških in tako dobili témenos, kjer bodo urejali kraje za čaščenje kakšnega boga in ga bodo dobili v last. Zgodnji templji, o katerih imamo dokaze, da so jih postavili od 10. do 8. stoletja pr. Kr., so imeli oblike koč ali bolj izdelanih bivališč, kmalu pa so dobili monumentalne razsežnosti, deloma tudi zato, ker so ljudje postopoma opuščali prvotno stavbarsko tehniko iz lesa in nežgane opeke in so začeli zidati samo iz kamna, take gradnje pa so bolj kvalitetne, ker so trdnejše in trajnejše.

STEBRI

Zgodovina grške tempeljske arhitekture je tekla v znamenju teh razlik, ki so bile povsem izrazite v tradicionalnem razlikovanju med dorskim in ionskim redom: prvi, ki se je razvil pretežno na Peloponezu, vendar so ga hitro sprejeli v preostalem delu celinske Grčije in na otokih najbližje njeni obali, spominja na legendarne Dorce, ki so prišli v Grčijo v helenskem srednjem veku; drugi, ki se je rodil v mestih na anatolski obali in vzhodnih egejskih otokih, spominja na jonce, ki so se umaknili na ta ozemlja pod pritiskom Dorcev. Starejši dorski slog se je razvil v prvi polovici 7. stoletja. pr. nš. št. z zelo zanimivimi tehničnimi in tehnološkimi značilnostmi.

DORSKI STEBER

JONSKI STEBER

KORINTSKI STEBER