          

 |
Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na Korziki (v
sporu s francosko oblastjo); nemirni čas je Napoleon dočakal v Parizu in
kot simpatizer jakobincev bojeval proti zunanjim in notranjim
nasprotnikom revolucije. Napoléon je bil učinkovit vodja Francije od
leta 1799. 18. maja 1804 je postal prvi cesar Francije z imenom Napoléon
I le Grand (Napoleon I »Veliki«), kar je trajalo do 6. aprila 1814.
Zavzel in vladal je večini zahodne in srednje Evrope. Napoléon je
imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem
niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega
tako imenovanih »razsvetljenih monarhov«.
|