|
| |
| |
KMETIJSTVO
NEKOČ |
| Planšarstvo
in z njim povezano sirarstvo je skozi zgodovino predstavljalo temelj kmetijstva
v Bohinju. Premalo obdelovalnih površin, dolge zime in kratka poletja so
bili vzroki, da so se prebivalci v večji meri ukvarjali z živinorejo. |
|
Včasih je delovalo 40 planin,
ki so danes večinoma opuščene (vikendi). Razdeljene so bile na senožetne,
srednje in visoke planine. |
(vir: lastna zbirka -
planina Zajamniki)
|
|
|
Sistem
selitve živine na planine |
(vir: Cevc,1992, str.39)
|
Pastirji
so spomladi začeli pasti na vaških planinah. |
(vir: Cevc,1992, str.39)
|
Od tod odrinejo živino
za nekaj dni v spodnje ali senožetne planine. |
(vir: Cevc,1992, str.39)
|
Nato so živino gnali na
srednje in visoke planine. Jeseni so se v obratnem vrstnem redu vračali
v dolino. |
| |
(vir: lastna zbirka)
|
Na vsaki planini je živel
majer - planšar. Skrbel je za živino in izdeloval mlečne izdelke, s katerimi
so Bohinjci trgovali. |
V 60. in
70. letih prejšnjega stoletja začnejo ustanavljati sirarske zadruge in
s tem sirarne na planinah izgubljajo pomen.
Sirarsko proizvodnjo v dolini posodobijo
in osredotočijo v skupni sirarni v Srednji vasi.
Posebnost je bil sir ementalec.
|
KMETIJSTVO
DANES |
| |
Kmetijstvo je danes
dopolnilna dejavnost. Gospodinjstev,
ki se preživljajo s kmetijstvom, je malo, ta se večinoma ukvarjajo z živinorejo.
Občina si prizadeva, da bi se kmetijstvo
ohranilo in razvijalo v smeri naravnega (ekološkega) kmetovanja.
|
RABA
TAL |
(vir: prirejeno po Slovenija- pokrajine in ljudje,
1989-99)
|
|
| |
