KMETIJSTVO
NEKOČ |
||
| Planšarstvo in z njim povezano sirarstvo je skozi zgodovino predstavljalo temelj kmetijstva v Bohinju. Premalo obdelovalnih površin, dolge zime in kratka poletja so bili vzroki, da so se prebivalci v večji meri ukvarjali z živinorejo. | ||
|
Včasih je delovalo 40 planin, ki so danes večinoma opuščene (vikendi). Razdeljene so bile na senožetne, srednje in visoke planine. | |
(vir: lastna zbirka -
planina Zajamniki)
|
||
Sistem
selitve živine na planine |
||
|
|
Pastirji
so spomladi začeli pasti na vaških planinah.
|
|
|
Od tod odrinejo živino za nekaj dni v spodnje ali senožetne planine. | |
|
Nato so živino gnali na srednje in visoke planine. Jeseni so se v obratnem vrstnem redu vračali v dolino. | |
|
Na vsaki planini je živel majer - planšar. Skrbel je za živino in izdeloval mlečne izdelke, s katerimi so Bohinjci trgovali. | |
V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja začnejo ustanavljati sirarske zadruge in s tem sirarne na planinah izgubljajo pomen. Sirarsko proizvodnjo v dolini posodobijo in osredotočijo v skupni sirarni v Srednji vasi. Posebnost je bil sir ementalec. |
||
KMETIJSTVO
DANES |
||
Kmetijstvo je danes dopolnilna dejavnost. Gospodinjstev, ki se preživljajo s kmetijstvom, je malo, ta se večinoma ukvarjajo z živinorejo. Občina si prizadeva, da bi se kmetijstvo ohranilo in razvijalo v smeri naravnega (ekološkega) kmetovanja. |
||
RABA
TAL |
||
(vir: prirejeno po Slovenija- pokrajine in ljudje,
1989-99) |
||