Koledniki

Gostili smo Slovaško otroško folklorno skupino "Čakanka" in tradicionalno skupino "Turanček"  iz Nové Mesto nad Váhom. Tako smo s plesom in voščili zaključili zadnji teden pred prazniki.

Slovanske šege in navade so lepe, polne in izhajajo iz življenja in navad. Zdijo se nam nekako daleč in obnašamo se, kot da bi se jih potihem sramovali, kot da je to neka preteklost, ki se nas skoraj ne tiče več. Res vsebujejo sodobni voščilni prijemi več blišča in razkošja, a manj korenin in duše.

Nihče na naši šoli se ne spozna na slovaščino, pa smo že zaradi skupnega lingvističnega izvora mnoge besede razvozljali in razumeli. Pri vseh sodobno zgeneriranih voščilih, s katerimi nas mediji nenehno zasipavajo, se je nekaj »bolj po starem« prav prileglo.

 - Ste vedeli, da so tudi na Slovaškem preganjali čarovnice?

 - Da je tudi slovaški česen deloval podobno kot slovenski proti urokom?

 - Da si tudi tam zaželijo:

                   lepega vremena,

debelega krompirja,

velikih zeljnatih glav,

slastnega krušnega kruha in

lepo rejenega pujsa za zakol?

 Čisto konkretno so nam voščili; da bi le delovalo!

 Oh, ja, voščilo je bilo pomanjkljivo. Manjkalo je voščilo za bogato letino breskev, grozdja, fig in da nam radič na njivi ne bi pomrznil.... So pač prišli preveč s severa, da bi se na te zadeve spoznali....

                                                                                                                             Peter
In še drobec o koledovanju s slovenskih spletnih strani: