Koledovanje in “dvanajstere noči”
po: http://lifestyle.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=15883

Božični koledniki na Slovenskem so nehali hoditi že v 19. stoletju, saj so se umaknili trikraljevskim ali pa se z njimi spojili. Namen kolednikov je bilo družini zaželeti blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini. Za svoje pesmi so na koncu prejeli tudi darilo.
Najstarejša kolednica:

Ta svetla zvezda,
ta je vzešla,
za ono stran črne gore.
Ona nam sveti široko,
široko in visoko.
v zvezdi stoji dete mlado, 
v rokah drži en križ zlati.
v križu se zlatni puštobi,
da je to Dete pravi Bog…
(iz knjige: Praznično leto Slovencev, Niko Kuret)


Mnoga ljudstva so verovala, da se v božičnem času rajni (pa tudi drugi “naravni” duhovi) vračajo na svet. S svetimi tremi kralji (6. januar) se konča dvanajsterodnevje (dodekahemeron), ko demoni ali pa divja jaga ne strašijo več.

V ljudskem izročilu obstaja tudi mnogo vraž, kako naj dekle spozna svojega bodočega moža. Tako recimo naj bi dekle na božično noč ostalo samo doma, pogrnilo mizo in nanjo naložilo vsa božična jedila. Nato se mora sleči do srajce (ponekod pa mora biti celo gola) in začeti pometati. Svojega bodočega bo tako zagledala ali pri oknu ali pa pri mizi.


Seveda je cel kup vraž tudi na novega leta dan. Dobro je, da je prvi gost v hiši moški, če pa je ženska, to pomeni nesrečo. Ali pa vraže:

Kar počneš na novega leta dan, boš delal vse leto.
Pometanje na novo leto sprosti neznane moči, zato pometajmo od praga proti mizi, da ne pometemo sreče čez prag.
Kdor vstaja zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor pa vstane pozno, bo pozno vstajal vse leto.