Učenci 4. a (in anketiranci 4. b) razreda prihajamo v šolo iz različnih koncev šolskega okoliša.  Deset (10) učencev zaradi selitve  ali bližine starih staršev sicer ne spada   v šolski okoliš IV. osnovne šole,  so  pa  zaradi navezanosti na okolico, predvsem pa vrstnike, ostali učenci  naše šole in jih k pouku in drugim šolskim obveznostim vozijo starši z avtomobilom.

Ostali učenci prihajamo v šolo peš, na svojih poteh pa se vsakodnevno srečujemo z različnimi prometnimi situacijami, ki smo jim do sedaj bili še vedno kos, saj   nihče izmed nas ni bil udeleženec v prometni nesreči.

Poti, ki vodijo do šole, so prometne ceste ali ulice, ki jih prečkamo, na njih pa je promet najgostejši ravno v času, ko   prihajamo k pouku, med 7. in 8. uro.  Tudi čas odhoda iz šole, med 12. in 13.30   v večini primerov sovpada z  večjo gostoto vozil na teh cestah. Na Dečkovi cesti pa se promet močno poveča predvsem v času sejmov v Golovcu.

Med nevarnimi deli šolskih poti so izstopali prehodi čez cesto (tudi semaforizirani), hoja po nepravi strani ceste, kjer ni pločnika, učenci, ki prihajajo iz Ostrožnega ali Dobrove,  pa  pogrešajo pločnik in cestno razsvetljavo. 



Ker nas večina učencev prihaja v šolo iz severne smeri (iz Ostrožnega, iz ulic Pod gabri, Pod lipami, Pod kostanji, Pod hrasti), je za nas nevarno predvsem eno mesto.



Ta nevarna točka je  sicer označen (tudi dvignjen) prehod  za pešce, tudi prometni znaki voznike obveščajo, da smo  zaradi bližine šole na cesti otroci, vendar je že kratkotrajno opazovanje prometne situacije pokazalo, da jih niti šolarji, še manj pa vozniki,  ne upoštevajo.

Najbolj torej izstopa križišče Drapšinove in Ribarjeve ulice v neposredni bližini šolskega igrišča. To križišče je od odprtja  podaljška Ipavčeve ulice (obvoznice) še bolj obremenjeno, ker po njej vozijo prebivalci iz Dečkovega naselja in Ostrožnega. 

Učenci ravno v tem križišču delamo največ napak, ker smo prepričani, da nas hitrostna ovira varuje pred vozili. Ponavadi ceste ne prečkamo na zaznamovanem prehodu za pešce, ampak jo "mahnemo" kar počez, vozniki pa tudi le redko upoštevajo omejitev hitrosti  in je ne  prilagodijo razmeram na cesti.

Naša varnost v prometu pa je ogrožena tudi zaradi neupoštevanja drugih prometnih pravil in predpisov. Med pogostimi prekrški  smo   izpostavili, poleg nenadnega prečkanja ceste, tudi nepravilno hojo v skupini, pogostokrat pa predvsem dečki nepremišljeno izzivamo nesrečo z igro ob cesti.
 






Varnost nas, učencev, pa na naših poteh ni ogrožena samo zaradi lastnega nepravilnega ravnanja, ampak k temu v dobršni meri prispevajo tudi drugi udeleženci v prometu, predvsem  vozniki motornih vozil, ki svoje "jeklene konjičke" parkirajo tudi na prepovedanih mestih, ali pa vožnje ne prilagodijo stanju na cesti.

Zavedamo pa se tudi, da je za vsakega udeleženca v prometu nadvse pomembna dobra vidnost, da je v prometu zelo pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidimo in z jasnimi znaki napovemo svojo namero. Kljub temu, da imamo kresničke ali druge izdelke z odsojnimi lastnostmi, jih le redko uporabljamo ali pa sploh ne. 

Ta naloga je pokazala, da se večinoma  zavedamo nevarnosti, ki prežijo na nas na cesti. Vemo tudi, kako ravnati, da bi preprečili morebitne nesreče, vendar iz različnih razlogov pogosto ne ravnamo v skladu z védenjem.

Poleg varne udeležbe v prometu pa smo dolžni razviti še tolerantnost, potrpežljivost, solidarnost, predvsem pa samokontrolo.