| OBDOBJA | NAVODILA | NALOGE | SLOVAR | ZAPIS | ZEMLJEVIDI | <<<< |

 

PRESELJEVANJE LJUDSTEV

 

 

KRŠČANSTVO JE POVEZALO EVROPO

Ko je cesar Konstantin leta 313 (Milanski edikt) razglasil versko svobodo, so se cerkvene ustanove zahodnorimskega cesarstva sčasoma združile v eno s sedežem v Rimu. Krščanstvo je povezovalo Evropo. Sprva so krščansko vero širili misionarji. Cerkev je v 6. st. začela ustanavljati samostane, ki so postali središča verskih zadev, znanja in umetnosti. V 8. stoletju je nastala Papeška država. Katoliška Cerkev je bila neločljivo povezana z oblastjo; papeži in vladarji so se ves srednji vek spopadali za pravico postavljanja škofov - torej za vprašanje, ali je vplivnejša cerkvena ali posvetna oblast. A do vedno večjih nesoglasij je prihajalo tudi med cerkvenimi dostojanstveniki v Rimu in Bizancu. Leta 1054 se je krščanska Cerkev razdelila na zahodno-rimokatoliško in vzhodno-pravoslavno. Katoliška Cerkev je za obračun z islamom ustanovila Inkvizicijo, ki se je kasneje preusmerila proti Judom, na koncu pa proti krivovercem in drugače mislečim nasploh. Krščanstvo je povezovalo Evropo.

 

SAMOSTANI IN MENIHI

Cerkev je v 6. st. začela ustanavljati verske skupnosti - samostane. Krščansko vero so širili misionarji (v naših krajih iz Ogleja in Salzburga), krščanska cerkvena organizacija pa se je širila tudi z ustanovitvijo meniških redov. Po benediktinskemu redu so ustanovili še druge, npr. precej strožji cistercijanski in kartuzijanski meniški red. S tema dvema redovoma je na slovensko ozemlje prišla romanska umetnost, ki se je pričela oblikovati v središčih obeh redov v Franciji. Menihi so prvenstveno služili bogu, poleg tega pa so se ukvarjali z zeliščarstvom, delom v samostanih, pomočjo ljudem. Samostani so postali verska središča, poleg tega pa tudi središča znanja in umetnosti. Menihi so odpirali šole, ustanavljali knjižnice in ročno prepisovali antična dela. Več >

 

PAPEŠKA DRŽAVA

Krščanstvo je povezalo evropske dežele. Povezava papeža s frankovskimi vladarji je omogočila ponovno krepitev moči papeža. V 6. st. je papež Gregor I. Veliki postal dejanski voditelj Rima, od koder je ukazoval svojim uradnikom, vojakom in širili svojo oblast. V 8. stoletju je Pipin Mali (oče Karla Velikega) papežu v last podelil ozemlje v srednji Italiji, ki se je poslej imenovalo Papeška država (papeži so jo samostojno vodili do leta 1870). V obdobju 1309-1414 je bila oblast papeža v krizi, ko so posvetni vladarji postavljali svoje cerkvene voditelje (Francozi v Avignonu). Zmedo je rešil nemški cesar Sigismund Luksemburški, ki je razrešil situacijo in Petrov sedež v Rimu je zasedel en sam papež, ki so ga vsi priznali.

 

VELIKA SHIZMA - CERKVENI RAZKOL

Zaradi oddaljenosti in redkih stikov je prihajalo do razlik med vzhodno in zahodno krščansko Cerkvijo, ki sta se leta 1054 ločili na zahodno-rimokatoliško in vzhodno-pravoslavno. Vzhodna krščanska cerkev je imela več poglavarjev (patriarhov), ki so skupaj s škofi vodili cerkev v državi. Zahodno cerkev v Rimu je vodil papež, ki je imenoval škofe, ki so mu bili podrejeni. Rimokatoliška Cerkev je vzpostavila močno centralno oblast; med drugim so od 5. do 16. st. zaradi dednega prava (dedovanja premoženja) uvedli tudi celibat.    

 

INKVIZICIJA

je v začetku obračunavala z ostanki islama na jugu Evrope, potem se je preusmerila proti Judom, nato pa proti krivovercem in drugače mislečim nasploh (Jan Hus). Leta 1184 je inkvizicijo Ustanovila rimokatoliška Cerkev za zatiranje krivoverstva, delovati pa je prenehala z Napoleonovimi vojnami. Več >

 

 

 

 

DRUŽBA IN GOSPODARSTVO

 

 

KRŠČANSTVO IN VZPON CERKVE

 

 

ZNANOST, KULTURA, UMETNOST

 

 

POLITIČNA ZGODOVINA