Slovenci neenotno ocenjujejo začetek vojne

Avstro-Ogrska je 28. julija 1914 napovedala Srbiji vojno. Slovenske politične stranke so se različno odzvale na vojno. Protivojno stališče so zavzeli socialdemokrati, klerikalci pa so bili zvesti cesarju. Liberalci so sicer obsodili atentat v Sarajevu, a so bili proti vojni s Srbijo.

Avstro-Ogrska je mobilizirala vse moške med 21. in 42. letom. Ker so verjeli o kratki in učinkoviti vojni, so v vojsko navdušeno odhajali.

Slovenci na bojiščih in v zaledju

Slovenci so se bojevali na vzhodni, balkanski in italijanski fronti, leta 1915 pa se odpre največje bojišče na naših tleh - soška fronta.

Sčasoma so razmere mnoge vojake prisilile v dezerterstvo. Večji slkupini dezerterjev sta se nahajali na Trnovskem gozdu in Pohorju.

Novice z bojišč so objavljali v ilustriranih časnikih, z razglednicami pa so poskrbeli za primerno vojno propagando. Ljubljana je bila največja vojaška postojanka v zaledju soške fronte. Napolnila se je z vojaki, ranjenci in številnimi begunci. Na gradu so bili zapori za politične zapornike in vojne ujetnike. Prima njkovalo je življenjskih potrebščin.

Razpad Avstro-Ogrske

Leta 1917 so v Avstro-Ogrski oživili parlamentarno življenje. Jugoslovanska ideja (o združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov) kljub vojni ni zamrla. Med Slovenci so se pojavili načrti za preureditev monarhije - majniška in krfska deklaracija.

Spomladi 1918 se je v vojski krepilo nezadovoljstvo. Boj za cesarja je izgubil smisel. Pod vplivom majniške izjave so se slovenski vojaki uprli v Boki Kotorski, Judenburgu in Murauu. Povečalo se je število dezerterjev. Avstro-ogrska obramba je bila uničena. Monarhija je razpadla, saj so posamezni slovanski narodi ustanovili svoje države.