|
|
|||
|
|
Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Neprecenljivega pomena pa so tudi morja...
Tekoče vode Čistost tekočih voda je določena s posebno zakonodajo. Pri ocenjevanju stopnje onesnaženosti rek razlikujemo štiri kakovostne stopnje. V 1. stopnjo sodijo neoporečne vode, ki jih označujem kot čista pitna voda, v 2. stopnjo tiste, ki so uporabne s kloriranjem, to je delno onesnažena voda. V 3. stopnjo sodijo za pitje neuporabne vode, to so tehnološke vode, ki so uporabne v industriji in sodijo pod onesnaženo vodo. V 4. stopnjo sodijo popolnoma onesnažene vode ali mrtve reke.
Podtalnica Največji onesnaževalec podzemnih voda je kmetijstvo. Problem je tudi količina razpoložljive vode. Zmanjšuje se zaradi pretiranega namakanja, regulacije (površinska voda hitreje odteka) in podnebnih sprememb (sušna obdobja).
Morje Morje onesnažujejo v glavnem: pomorski promet, komunalne odplake, industrijske in rudniške odplake, spiranje s kmetijskih površin, vnos tujerodnih vrst, izlivi nafte in olj, nekontroliran ribolov, turizem.
Jezera Po jezerih poteka živahen promet. Ribolov in vodna oskrba (z jezersko vodo se npr. oskrbujejo v New Yorku, Tokiu, Moskvi in Parizu) sta pomembni dejavnosti, ki potekata na jezerih, obenem pa se v jezera stekajo velike količine odpadnih voda. Turistična vloga jezer je razvita po vsem svetu. Predvsem v sušnih območjih Azije, Afrike, Severne Amerike in Avstralije vodo jezer uporabljajo za namakanje kmetijskih površin. Oobnavljanje vode v jezerih je zelo počasno, zato so jezera med bolj občutljivimi ekosistemi, v katerih se kopičijo onesnažene vode. |
||
|
|