Valovi na odprtem morju so zaporedno nihanje delcev vode
Pojav nizke in visoke plime
Visoka plima v Piranu, 29. 10. 2018
Valovanje
je nihanje morske površine; delci vode nihajo gor-dol, premikajo pa se ob obali, ko se valovi "lomijo". Valovanje nastane zaradi vetra. Valovi, ki jih povzročajo orkanski vetrovi lahko dosegajo višino do 25 m. Uničujoče valove lahko povzročijo tudi izbruhi vulkanov ali potresi in jih imenujemo tsunami.
Plimovanje-bibavica
je izmenično dviganje (plima) in upadanje (oseka) morske gladine zaradi privlačnosti Lune in v manjši meri Sonca. Če se seštejeta privlačni sili Lune in Sonca, govorimo o visoki plimi (na sliki B,D). Razlika med plimo in oseko je na odprtem morju 1-2 m, na obalah pa lahko naraste do več metrov (Piranski zaliv 0,9 m, London 9 m). Odločilno za višino bibavice ni le površina vodne mase, temveč tudi možnosti gibanja vode.
Morski tokovi
so vodoravno premikanje vodnih mas. Povzročajo jih stalni vetrovi, razlika v zračnem tlaku ter gostoti morske vode, Zemljina rotacija itd. Na smer in jakost morskih tokov vplivajo oblike morskega dna in obal, spremembe v gostoti vode, jakost vetrov in drugi morski tokovi. Največkrat se premika voda do globine 200 m. Premiki vode, ki jih povzroča Zemlja s svojo rotacijo pa segajo do 1000 m globine. Na severni polobli se premikajo v smeri urinega kazalca, na južni pa tečejo v obratni smeri. Ločimo hladne in tople morske tokove. Za Evropo je najpomembnejši Severnoatlantski, oziroma Zalivski tok.
Bibavica na kanadski Novi Škotski (časovni posnetek)
Energija iz morja - turbine žene morski tok
Kon-Tiki, 1947
Kon-Tiki (inkovski bog sonca - "Sončev sin") je splav, s katerim je norveški znanstvenik in raziskovalec Thor Heyerdahl aprila 1947 s petimi sodelavci, odplul iz Peruja do arhipelaga Tuamotu v Francoski Polineziji. Splav so naredili po vzoru starih Perujcev - za osnovo so uporabili debla balse, ostale pomorske pripomočke in naprave so izdelali iz bambusa in primorskega bora, vrvi iz konoplje, bivalna zatošišča pa so prekrili s slamo bananovcev. Kon-Tiki je prevažal 1040 litrov pitne vode v 56 vodnih posodah in številnih zaprtih bambusovih palicah. Edini moderni deli opreme, ki so jih uporabljali raziskovalci, so bili radijska postaja in sodobni pripomočki za navigacijo. Splav je po preplutih 6980 km in 101 dnevu potovanja, 7. avgusta 1947 nasedel na grebenu atola Raroia v Tuamotu.
Z ekspedicijo je Heyerdahl hotel dokazati, da so Polinezijo naselili praprebivalci Južne Amerike in da je bilo že v predkolumbovskem času tehnično izvedljivo prepluti Pacifik s takratnim znanjem, s takratnimi tehničnim znanjem in materiali in s pomočjo močnih morskih tokov ter vetrov. Čeprav se je potovanje uspešno končalo, znanstveniki na splošno niso sprejeli Norvežanove teorije o naselitvi Polinezije.
Originalni Kon-Tiki je danes razstavljen v Muzeju Kon-Tiki v Oslu.