Pomika se s hitrostjo 2,5 m/s, širok je okoli 70km.Transportira 55.000.000 m3/s (300 x več od pretoka Amazonke). Mehiški zaliv zapusti kot Floridski tok ter obliva vzhodne obale ZDA kot Zalivski tok. Prečka Atlantski ocean in po njem spremeni ime v Severnoatlantski tok. Obliva zahodne obale Britanskega otočja in Skandinavije. Kljub temu, da se na poti ohladi na 10-12 °C, je za življenje Evrope toplotna energija morja nepogrešljiva. Zaradi njega obale Barentsovega morja na severu tudi pozimi ne zamrznejo, podnebni vplivi toka pa segajo vse do Urala.

Pomen morskih tokov je velik. Ooceanski tokovi prenašajo ogromne količine energije in pomembno vplivajo na podnebje, predvsem v obalnih območjih. Skrbijo za izmenjavo snovi v morjih. Na površje prinašajo anorganske hranilne snovi in v nižje vodne plasti kisik ter pomembno vplivajo na življenje v oceanih. Hladni morski tokovi, ki tečejo iz polarnih in subpolarnih regij, prinašajo veliko planktona. Vplivajo tudi na zmanjšanje/rast stroškov ladijskega prevoza.