Veliko mest je nastalo na antični in srednjeveški osnovi (Ptuj, Celje, Ljubljana, Piran, Škofja Loka, Novo mesto, Maribor ipd.), ki je lepo vidna v starih mestnih jedrih. Ob koncu 20. stoletja in po II. svetovni vojni se kmetje, iz političnih in gospodarskih vzrokov, s kmetijstvom niso mogli več preživeti. Začela se je intenzivna industrializacija (rast in razvoj industrije) države. Število kmečkega prebivalstva je začelo upadati. Ljudje so zapuščali kmečko zemljo in opuščali kmetijsko dejavnost - deagrarizacija ter se odseljevali v večja nekmetijska središča, kjer so se zaposlovali v nekmetijskih dejavnostih.
Depopulacija (upadanje števila prebivalcev, "izpraznjevanje") je zajela hribovska in odročnejša območja: Kozjansko, Goričko, Tolminsko, Kočevsko.
V mestnih središčih se je skokovito krepila in širila urbanizacija (rast števila urbanega prebivalstva in širjenje mestnega načina življenja). V zadnjih nekaj letih pa sledimo obratnemu pojavu, ko se ljudje (predvsem zaradi prometne dostopnosti - dnevne migracije - in bolj zdravega in manj stresnega bivalnega okolja) zopet izseljujejo in urbanih središč v predmestja in obmestja, kjer nastajajo nova manjša "središča" (Škofja vas, Blagovna, Ljubečna) in "spalna naselja" mestnega značaja (Ostrožno, Lokrovec, Medlog, Lopata, Zagrad, Košnica). |
