Fizikalne in kemijske lastnosti
Lastnosti mineralov so posledica njihove kristalne zgradbe in kemijske sestave. Fizikalne lastnosti kamnin so gostota (v g/cm3), trdota, razkolnost, barva, sijaj (kovinski, steklen), prozornost.
Po kemični sestavi jih delimo: prvine ali elementi (zlato, žveplo), sulfidi (cianabarit), haloidi (kuhinjska sol), oksidi (kremen) karbonati (kalcit), sulfati (sadra-mavec), fosfati, silikati (spojine kisika in silicija).
Trdota kamnin
je odpor snovi proti razenju. Odvisna je od mineralov, ki jo sestavljajo. Da bi ugotovili, kakšna je trdota kamnine, uporabimo Mohsovo trdotno lestvico, v kateri so že prikazane trdote nekaterih snovi.
trdota |
mineral |
abs. trdota* |
učinek |
1 |
lojevec |
1 |
noht ga zareže |
2 |
halit |
3 |
noht ga razi |
3 |
kalcit |
9 |
bakren kovanec ga razi |
4 |
fluorit |
21 |
jekleni nož ga z lahkoto razi |
5 |
apatit |
48 |
jekleni nož ga še razi |
6 |
ortoklaz |
72 |
jeklena konica ga razi |
7 |
kremen |
100 |
razi steklo |
8 |
topaz |
200 |
reže steklo |
9 |
korund |
400 |
reže steklo |
10 |
diamant |
1600 |
reže steklo |
Mohsova trdotna lestvica
* Absolutna trdota nam pove, kolikokrat je mineral bolj trd od drugega (Diamant je 4 krat bolj trd od korunda in 1600 krat bolj trd od lojevca).
Ostale fizikalne lastnosti
Ugotavljamo lahko tudi vonj, okus, radioaktivnost, fluorescenco...
Določanje starosti kamnin
-
ugotavljanjem lege skladov kamnin (mlajše kamnine so praviloma nad starejšim; plasti pa so velikokrat tektonsko premaknjene in poškodovane)
-
s pomočjo fosilov v kamninah (npr. trilobiti v paleozoiskih, amoniti v mezozoiskih kamninah idr.)
-
radiometrično datiranje - postopek na osnovi razpolovnih dob radioaktivnih elementov oz. njihovih izotopov (čas, ki je potreben, da se zmanjša število atomov na polovico); radioaktivni elementi sčasoma vse manj sevajo
Razkolnost
Minerali se koljejo v smereh z najšibkejšimi vezmi med atomi. Cepijo se lahko na lističe, neenakomerne delce...
|
Struktura kamnine je največkrat odvisna od nastanka
Določajo jo velikost, oblika, usmerjenost, zgoščenost in način povezovanja sestavin kamnine. Vsakemu tipu kamnine (magmatskemu, sedimentnemu in metamorfnemu) ustreza določena struktura. Magmatske kamnine imajo običajno dobro izoblikovana zrna mineralov, bolj ali manj enakomerno zrnato strukturo, zaobljene minerale in pod pritiski razporejene minerale.
Strukture nekaterih metamorfnih kamnin so skrilave, kar je posledica usmerjanih pritiskov.
V sedimentnih kamninah nastajajo plastnate strukture zaradi postopnega usedanja v vodi.
Tako smo največkrat pozorni na zrnca, kristalčke, plasti, žile, sklade, homogeno ali heterogeno sestavo idr. Posebno pozornost namenimo fosilom >.
Preizkus s pomočjo HCl ali kisa
Kalcit je pogosta sestavina sedimentnih kamnin, saj nastaja iz lupin (skeletov) morskih organizmov. Kadar steče reakcija med kamino in HCl (ali kisom), gre običajno za sedimentno kamnino (v primeru marmorja tudi za metamorfno, ki je nastala iz sedimentne z veliko kalcita).
Barva črte
ki jo prepoznamo, če z mineralom podrgnemo po hrapavem delu keramične ploščice. Geologi lahko tudi po barvi črte prepoznajo posamezne minerale, ki se včasih razlikujejo od same barve minerala (zlato-svetleči pirit ima zelenkasto-sivo barvo črte, hematit, ki je črn, pa ima rdečkasto barvo črte, …). Ta lastnost mineralov je tudi uporabna! Ali veš kateri mineral je v konici tvojega svinčnika?
Ločevanje kamnin gede na velikost delcev
Nekatere kamnine so zgrajene iz delcev, ki jih z lahkoto opazimo že s prostim očesom. Za ostale potrebujemo povečevalno steklo.
- Grušč in prod sestavljajo delci kamnin >2 mm,
- pesek do 0,06 mm,
- melj do 0,002 mm in
- glina < 0,002 mm.
Barva kamnin
je posledica zapletenih razmerij med posameznimi sestavinami in primesmi mineralov. Zaradi odboja svetlobe od minerala nastane svetlobni vtis, ki mu rečemo sijaj. Močnejši sijaj imajo minerali z večjim lomnim količnikom. Del bele svetlobe se odbije (daje mineralu sijaj), del lomi, del razprši, del absorbira in del preseva skozi mineral. Sijaj je lahko steklen, svilen, smolast, kovinski itd.
|