OBRT

Obrt je dejavnost, v kateri se osebno ročno delo ne da povsem nadomestiti s strojnim delom. Za obtrt je značilna manjša, neserijska proizvodnja in nudenje svojih uslug drugim.

Razlikujemo:

  • storitveno obrt (frizerstvo, kozmetika, popravilo čevljev) in
  • proizvodno obrt (industrijski načini dela, združeni s tradicionalno obrtno proizvodnjo).

Domača obrt ima posebno mesto v okviru proizvodne. Vanjo uvrščamo obrtne panoge, ki so imele nekdaj značaj osnovnega oskrbovanja prebivalstva, kasneje pa po povsem propadle zaradi poceni industrijskih izdelkov. Danes so njihovi izdelki funkcionalno vključeni v življenje sodobnega človeka (lončarstvo, čipkarstvo, umetno kovaštvo idr).

Nastenek in razvoj obrti

V srednjem veku se je iz samooskrbnega gospodarstva začela razvijati neagrarna dejavnost, ki je postajala poklicnega, storitvenega značaja. Do industrijske dobe je obrt zamenjevala kasnejšo industrijsko proizvodnjo. Do 19.st. se je razvila pestra dejavnost: sirarstvo, tkalstvo, kovaštvo, čevljarstvo, kolarstvo, lončarstvo, gostilničarstvo, oglarstvo... V srednjem veku so začele nastajati tudi strokovne cehovske organizacije in prva zaščita in povezava strok. Z industrializacijo so se obrtne dejavnosti dalje razvijale in nastajale so nove, npr. avtomehanika. Danes prihaja do specializacije, važno vlogo pa imajo cena in prilagodljivost. Uspešna je proizvodna obrt v kooperaciji z večjimi industrijskimi obrati. Leta 1991 je bilo v Sloveniji le 5,2 % vseh aktivnih oseb zaposlenih v obrti.

 

 

Tradicionalne obrti na Slovenskem

 

 



  

TRGOVINA

Trgovina je posredovanje blaga in storitev za plačilo ali drugo blago. O pravi trgovini govorimo, kadar je posredovanje blaga osnovna dejavnost podjetja. Trgovci blago kupijo, prevažajo in prodajajo, ne da bi ga spremenili oziroma predelali.

Trgovino delimo na zunanjo (uvoz-izvoz) in notranjo. Trgovsko podjetje kupuje blago od proizvajalca (trgovina na debelo). Od tam blago dostavijo v prodajalne, kjer ga prodajo končnim uporabnikom (trgovina na drobno). Po osamosvojitvi se je omrežje trgovin na drobno zelo razširilo. To je povečalo konkurenco med njimi, zato sta se pestrost in kakovost ponudbe zelo povečali, cene izdelkov so padle.

Glede na pogostost nakupovanja lahko trgovino razdelimo na trgovino za kratkoročno oskrbo (npr. trgovina z živili - 62%), trgovino za srednjeročno oskrbo (npr. obutev, konfekcija - 29%) in trgovino za dolgoročno oskrbo (npr. pohištvo, gradbeni material - 9%). Osnovna trgovska mreža za kratkoročno oskrbo je dobro razvita. Samo okoli 7 % vseh slovenskih naselij pa ima trgovino za srednjeročno oskrbo.

Slovenska trgovina

  • Trgovina zajema skoraj četrtino (EU 32%) vseh slovenskih podjetij.
  • Trgovina zaposluje 12% (EU 16%) vseh zaposlenih in prinaša 34% (EU 37%) vseh prihodkov v Sloveniji.
  • Podjetja v Sloveniji so s trgovinsko dejavnostjo v letu 2013 ustvarila za okoli 23 milijard EUR prihodka. Največji delež tega prihodka je bil ustvarjen s prodajo neživil (41,5 %), sledila so  živila, pijače in tobačni izdelki (28,1 %) ter motorna goriva (17,5 %). Najmanjši delež prihodka v trgovini na drobno je bil v letu 2013 ustvarjen s prodajo motornih vozil (12,9 %).
  • Slovenija je v obdobju 2000-2012 več uvažala kot izvažala. Pokritost uvoza z izvozom je bil leta 2000 86-odstotna, leta 2012 pa 95 %.
  • Slovenija je največ trgovala z Nemčijo (izvoz 20%, uvoz 18,4%), Italijo (izvoz 12%, uvoz 17,8%), Avstrijo (izvoz 8%, uvoz 12%) in Francijo (izvoz 8%, uvoz 5,5%).

 

 

najdonosnejši evropski izvozni artkli